Torba za v knjižnico drugič, tokrat v roza

Kmalu po objavi torbe zav knjižnico v črno-belo-rdeči kombuinaciji je prišla želja po še eni, a tokrat v rozasti kombinaciji. Mogoče še lepša kot prva, presodite sami. Tokrat sem kot darilce zraven izdelala knjižno kazalo v isti kombinaciji.

Urška

Praznično decembrsko sodelovanje z Literarno lekarno

Instagram ponuja številne knjižne navdušenke, številna dekleta, ki rada berejo in prebrane knjige tudi predstavljajo na instagramu. Nekatera so "resne" blogerke, druga bolj ljubiteljske, vse pa je skupna ljubezen do knjig in branja ter tudi do zanimivih fotografij. Sama ne premorem toliko kreativnosti in domišljije, da bi za vsak svoj izdelek tako lepo dekorirala ozadje, kot to storijo nekatere blogerke. Te fotografije je prav z užitkom pogledati. Mnoge izmed njih tudi sama spremljam, saj od njih dobim predloge za branje, podkrepljene s temeljitim razmišljanjem o dotični knjigi (in lepimi fotografijami). Ena izmed meni najbolj ljubih je Alenka iz Literarne lekarne, ki je v decembru pripravila celomesečno igro s knjigami in besedami, jaz pa sem na koncu prispevala nagrado za izžrebanko. Nikoli mi ni problem kaj podariti. Zelo rada se odzovem na takšna sodelovanja, me je pa ignoranca nagrajenke, ki se dolgo sploh ni javila, potem pa, ko sem ji poslala darilce, niti ni povedala, ali je dobila ali ne, ali ji je všeč ali ne, tudi malo šokirala. Nikoli ne zahtevam in ne pričakujem, da bodo moji izdelki vsem všeč, sploh ne, lahko ga imaš, ga podariš naprej, vržeš stran, kakorkoli, a vsaj osnovni bonton zahteva, da se javiš in eventuelno zahvališ, da si nekaj (zastojnskega) prejel. Tole je bilo darilo, komplet knjižnega ovitka (barve si je zbrala prejemnica) in obeska za ključe:

Skupaj z Alenko sva potem, obe pod nekoliko grenkim priokusom, opravili še eno kratko igro, jaz pa še eno nagrado in imeli tokrat veliko bolj srečno roko, saj je bila prejemnica vesela darila, ki je bila tokrat vrečka za v knjižnico in srajčka za knjigo.

Katero pa bi vi raje imeli?
Urška

Prav posebne vrečke za v knjižnico

Moje ustvarjanje je skoraj vedno povezano tudi z mojimi dragimi knjigami. Z njimi sem obkrožena v službi, pa doma, zdaj prebiram pravljice našemu Jakobu, prej pa sem jih učencem v šoli. In najlepše je knjižne junake spravljati v življenje tudi z ustvarjanjem. Maček Muri je najprej nastal prav zaradi projekta v šoli, ki smo se mu priključili s krožkom, Beremo z Mačkom Murijem. Takrat je bilo potrebno izdelati ali kupiti Murija, da bo potoval z otroki domov in doživljal marsikatero dogodivščino. Tako so nastali prvi štirje Muriji. Od takrat jih je nastalo ... sploh ne vem, koliko. Prav za isti projekt je lani oktobra nastalo deset vrečk, v katerih bodo učence ene izmed šol, vključenih v projekt, odnašali domov mačka Murija, zvezek, v katerega bodo zapisovali, kaj imenitnega se je Muriju zgodilo ter nekaj knjig, ki so jih prebrali. Prav počaščena sem, da moje delo potuje k tolikim otrokom širom Slovenije.

Pa še dve, ki sta nastali v zadnjem času, v katerih bosta knjige iz knjižnice prinašala dva fantiča.

Od Murijev pa k Zverjascu. Midva z Jakobom ga že bereva, a Jakob (še) ni tako navdušen nad njim kot njegov mali bratranec Gal, ki je dobil že lutko Zvejasca, za leto in pol pa še vrečko za v knjižnico, da bodo "knjižnične ekspedicije" še bolj prijetne.

In nazadnje, seveda brez domače vrečke tudi ni šlo. Jakob že rad polista po knjigah, posluša, pretipa, da v usta in opazuje, kaj se dogaja v knjižnici, ko jo obiščeva. Upam, da bo sčasoma teh obiskov čedalje več, v ta namen pa tudi Jakob nujno potrebuje vrečko. Nosila jo bom tako ali tako še nekaj časa jaz <3 p="">

Urška