Prikaz objav z oznako table za sporočila. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako table za sporočila. Pokaži vse objave

15. dec. 2009

Zgodovina naših božičnih bazarjev

Navadno o šolskih zadevah ne pišem. Tokrat bom naredila izjemo. Povezala bom namreč šolo in ustvarjanje, kar pa tako ali tako sodi na blog. Eden vrhuncev šolskega leta na naši šoli je tudi božični bazar, ki smo ga letos organizirali že četrtič, v soboto, 12. decembra. Vedno se zelo potrudimo, to moram povedat. Tudi letos je bilo tako. Letos sem obiskala še dva šolska bazarja in ne da bi se pretirano hvalila, ampak naš je bil po kvaliteti izdelkov najboljši. Na to sem ponosna in tudi na to, da vsako leto sama z učenci pripravim izdelke, ki gredo v promet.

Pisalo se je leto 2005. Prvo leto, ko nismo vedeli, kako in kaj. Takrat sem z učenci prvič delala darilne škatle. Veliko jih je bilo, a premalo, da bi jih dobili vsi, ki so jih želeli imeti.

Zato smo se naslednje leto odločili za ponovitev vaje. Če se prodaja, zakaj ne. In smo jih izdelali še več. Imeli celo propagandno zasedbo. In spet so šle za med. Z učenci 2. razreda pa smo ob enem izmed nadomeščnaj delali lepe zimske čestitke.


Prišlo je že leto 2007. Še vedno se jih nisem naveličala. Ljudje so že spraševali, ali bodo spet škatle, tako da jih je bilo skoraj nujno izdelovati. To leto smo bili zelo produktivni. Z 9. razredi sem se lotila izdelave nakita, z manjšimi pa smo šivali vile in kuhalnice spreminjali v zvezdice in medvedke.



Leto 2008. Sem leta 2007 rekla, da je tokrat zadnjič. Da škatl ne bom več delala, pa ne zato, ker jih ne bi želela, ampak zaradi prostora, ki ga za toliko škatl nimam. Pa so prišli učenci in rekli, da bi radi delali nekaj z mano. Da bi radi delali škatle. In tako smo jih delali že četrtič. In že četrtič so bile hit. Zime, ne poletja.

Ko so se sušile, smo izdelali kar nekaj tabl za sporočila v obliki kravice, z manjšimi učenci pa smo izdelovali koledarje, šivali angelčke in voščilnice.


In letos? Trikrat lahko ugibate ... Ma kaj čem, tržni hit je pač treba ohranjat, za zraven pa vsako leto nekaj drugega. Tako je bilo tudi tokrat. Spet smo bili pridni. Na bazarju smo imeli najobsežnejšo stojnico, polno zanimivih izdelkov. Poleg klasičnih škatl še nakit iz das mase, blazinice za bucike in božično žito. Uspeh zagotovljen :)









In naslednje leto? Letos je bilo zadnje leto izdelave škatl ... no ja, teoretično, praktično pa ... kdo ve :)

8. feb. 2009

Izkupiček s srečanja otočka

Včeraj sem se udeležila našega srečanja. Srečanja foruma Otok zakladov. Tradicionalno srečanje, kjer se zberemo istomisleče, je bilo kot vedno super. Toliko super žensk težko najdeš na kupu. Jaz sem na srečanjih že kar inventar in prav super je – če je le možno (in kot kaže, je skoraj vedno tako), si zacahnem datum srečanja na koledar, in ne pustim, da bi karkoli prišlo vmes. Bilo je veliko delavnic, da nisi imel časa lenarit, hrčkanje, menjava izdelkov, maček v žaklju, prodaja, vse se je našlo. Res fina so ta naša srečanja. Kot bi mignil, mine 8, 9 ur, kolikor jih ponavadi preživimo skupaj :))

Naslednje bo še bolj nekaj posebnega, saj bomo praznovali 3. obletnico našega otočka – srečali se bomo v Logatcu. Ni treba dvakrat reči, da komaj čakam.

Srečanje sta organizirali otočanki Alika in Lili, ki sta dobili vsaka svojo srajčko za njune naj knjige, ker vem, da radi bereta. Takšna ovitka sem videla nekje na netu, sta iz blaga, da se knjiga pri branju ne poškuduje, umaže, sama pa sem ju spremenila tako, da imata za zapiranje ježka, zato se da ovitek spreminjat glede na širino knjige. Meni sta bila luštna, upam, da sta Aliki in Lili prav tako. Samo barve so bile izbrane naključno, upam, da sta vseeno ok.

Na srečanju smo izmenjali tudi mačji swap. Ker je bil to kljub stažu na otok moj prvi swap, se mi malo nerodnosti menda oprosti ... Izdelala sem mačka – tablo za sporočila. Je iz lesa, pobarvan z akrili, na trebuščku pa ima prilepljeno pluto, v katero lahko zapičimo sporočila. Primeren je bolj za kakšno otroško sobo kot za kam drugam, a upam, da ga bo dodo, ki ga je dobila, uspela skombinirati na steno svojega vikenda.

Zraven paše še čestitka:

Maček v žaklju, ki je majhno darilce, ki ga izžrebamo na srečanju, in je vedno na določeno temo, je bilo tokrat knjižno kazalo. Dala sem eno izmed kazal, ki sem ga že pokazala:

Sama sem dobila krasnega mačka od Bojemoje (HVALA!), čestitko od Dodo (HVALA!) in kazalo od Athene125 (HVALA!)

Zdaj pa komaj čakam naslednje srečanje superpunc v Logatcu, kjer se pripravlja kar nekaj presenečenj.