Medo Lenart

Septembra se je rodil mali Lenart in kot dobrodošlico so mu znanci pripravili tega medvedka. Idealen za crkljanje. Mehek kot putrček in prijazen,da je kaj.

Urška

Prav poseben zajček

 Nekoč je živel zajček, domača žival, ki so ga imeli vsi radi, najraje pa lastnica. Bil je že precej v letih, ko se je družini pridružil nov hišni ljubljenček, kuža. Ker si živalici nista bili kompatibilni, si je zajček našel nov dom, ljubeč dom, kjer so ga imeli tako radi, kot v prvem domu. Prvi lastniki ga ne bodo nikoli pozabili, v spomin nanj je nastal mali zajček, ki v sebi skriva dlako, ki se je nabala ob dolgoletnem česanju. Lep spomin, kaj pravite?

Urška

Yum yum verzija 2.0

Leta 2013 sem dobila zanimivo prošnjo po izdelavi lika Yum yum iz risanke Cuddlies. Ker jih nisem poznala, sem se morala najprej sploh poučiti, za kakšen lik gre. Nastal je TALE, ki je rabil kar nekaj popravkov, a do letos drugega nisem izdelala. Letos pa je spet prišla prošnja in z malo dodelave je nastal tale Yum yum. Prav kjut je, kaj pravite?

Urška

Ah, ti Minioni

Priznam, da risanke sploh gledala nisem. In priznam, da sploh ne vem, kakšni so. Baje so barabe :) Vem pa, da so obnoreli otroke, zato jih je bil izziv poskušati izdelati. Najprej sem začela s knjižnimi kazali, nadaljevala z obeski za ključe, na koncu pa sem seveda morala narisati še kroj za večjega Minjona. In prav prikupen je nastal. Očitno je všeč tudi sosedovi/najini Kiti :)

Pa lep (počitniški) teden!

Pošast iz učilnice

Že v prejšnji objavi sem razložila, kako všeč mi je, ko se name obrne kolegica, sodelavka, da bi sodelovali. Če je to na meni tako ljubem področju, kot je ustvarjanje, še toliko bolj. Z učiteljicami 1. razredov zelo dobro sodelujemo, z eno še posebej, saj uči tudi angleščino in ima vedno kakšno idejo, ki jo lahko pomagam uresničiti. Tudi tokrat je bilo tako, saj je razmišljala, da bi otroci pri pouku angleščine v 1. razredu potrebovali maskoto. Nekaj veselega, pisanega, pozitivnega, velikega. In nastal je Zuzu, kot so ga poimenovali otroci. Zuzu je pisan pošastek, ki je vedno dobre volje, ima dolg rep, s katerim se rad popraska po nosu. Ima rad tišino, zato morajo otroci ubogati učiteljico in biti tiho, saj drugače lahko odide od njih in se nikoli več ne vrne. A kdo bi to želel, je že bolje biti priden, da nam ta prikupna pošast iz učilnice ne pobegne?! Kot že toliko izdelkov poprej, sem se od tega še posebno težko ločila, saj se mi zdi, da mi je uspel krasen izdelek, ki ga je bilo neverjetno prijetno izdelovati. Nobenega kroja, nobenih načrtov, samo rezanje, kombiniranje in šivanje. Takšno bi vse ustvarjanje moralo biti!

Urška

Murijev fotošuting

Zdaj, ko je zunaj tako lepo zeleno, je tudi Muri dočakal svoj foto šuting. Opazila sem, da ga vedno slikam kar tako mimogrede, sploh nisem premogla lepe slike, na kateri bi bil sam. Zato je bil danes pravi čas za poziranje v naravi. Zdaj je res zasijal v pravi luči.

Res je lep, kaj pravite?
Urška

Maček Muri, vse najboljše!

Te dni mineva 40 let od izida legendarne slikanice o Mačku Muriju. Zgodbo je napisal Kajetan Kovič, za ilustracije je poskrbela Jelka Reichman. Slikanica je bila doslej natisnjena v več kot 150 tisoč izvodih in zabava nove in nove generacije slovenskih otrok. Dobrih 30 let je minilo tudi od uglasbitve Mačjega mesta. Muri je brez izjeme tudi moj najljubši knjižni junak, zato vse najboljše, Muri!
Moj prispevek rojstnemu dnevu je ta kompletek:

Urška

Zajček Dolgoušček

Po pregledu arhiva sem ugotovila, da vam še nisem pokazala dva zajčka, ki sta nastala že v letu 2014, a sta se izmuznila objavi. Oba že veselo grizljata korenček pri novih lastnikih, zato upam, da kmalu dobita naraščaj :)

Lep začetek novega tedna!

Urška

Zajček dolgoušček

Zajček dolgoušček,
bel imaš kožušček,
dolge uhlje, ostre zobke,
smrček črn, repek siv.

Zajček, ki sem ga nekoč davno že izdelovala, je spet prišel na plano, ko si ga je zaželel mali Maj (no, v bistvu so si ga drugi zaželeli zanj :) - res je pravi cartek, kaj pravite?

Urška

Pepa na kvadrat

Predvidevam, da sta ti dve Pepi odšli k sestricama. A tako sta luštni, da vam ju moram pokazat. Tudi k vam lahko pripotuje kakšna!
Pa lep teden želim!

Urška

Prihaja Nodi

Vedno sem bila prepričana, da se da kupiti Nodija v trgovini in se ga zato (čeprav so mi ljudje predlagali) nisem lotila. Ko pa mi je sodelavka potožila, da prodajajo v trgovini samo kitajske plastik fantastik Nodije, ni bilo potrebno veliko prepričevanja, da sprejmem izziv. Moj Nodi ni plastik fantastik, ampak ročno izdelan krasen fante :) Kakšen popravek bi še potreboval, a za prvič ....bi ga kar obdržala doma :) A ni fino, ko ti kakšna stvar tako fino rata, da si tudi sam tako zadovoljen :)

Urška

Opica št. 2 in pozabljeni dinozavri

Opico iz nogavic ste že spoznali. Tokrat je nastala druga iz serije. Izpopolnjena in boljša kot prva. Iz naftalina pa sem potegnila tudi kroj za dinozavre, luštne igrače, ki jih delam redko, a zdaj sem se odločila, da je čas za nekaj novih. Tako so nastali trije, ki čakajo na naslednje stojnice in "prave" otroke, da jih peljejo k sebi domov.

Urška

Opica iz nogavic

Pogosto sem jih že videvala, na spletu in v živo. Res so simpatičnbe in vedno sem se spraševala, kako se naredijo. Pred par dnevi sem zopet naletela na spletu na navodila za izdelavo in včeraj sem se odločila, da jih končno preizkusim. Za tiste, ki jih ne poznate, po teh sem izdelala svojo prvo opico. In definitivno ne zadnjo. Prav fino jo je bilo izdelovati, ko pa končaš in vidiš svoj izdelek, te ta spravi najprej v smeh, potem pa še v občudovanje. Prav gotovo kmalu nastane spet kakšna. Navodila: http://www.craftpassion.com/2012/04/how-to-sew-sock-monkey.html
Opička je pozirala vsepovsod, nikjer se ni ustavila, tudi pri našem današnjem slavljencu z dopolnjenimi štrimi leti ne, ki jo je že želel malo prežvečiti.
Od zdaj naprej torej zbiram odrasle nogavice s peto, visoke :) Če jih ima kdo odveč, jih z veseljem sprejmem :)

Kaj pravite, mi je uspelo? Naj nastane še kakšna?
Urška

Copataričina nova oblačila

Nekoč je živela Muca Copatarica. Skupaj z učenci je hodila po domovih in se imela nadvse fino. Vsak otrok se je zelo potrudil, da bi ji bilo pri njem kar najlepše. Tudi skupaj z razredom je hodila po nastopih in zaplesala mnogo novih plesov. A njeni učenci so odrasli in odšli v višji razred, na njihovo mesto pa so prišli mlajši. Tudi oni so si zaželeli Copataričine družbe, zato je bil skrajni čas, da dobi Muca Copatarica nova oblačila. Zdaj je spet zažarela v vsej svoji lepoti :)

Urška

Levji kralj

Poznate Urškin Raj? To je pravi pravcati raj, pa seveda, saj mu je tako tudi ime. Tu se skrivajo barve, pisani vzorci in veliiiko knjižnih junakov ter igrač vseh vrst. Urškin raj tudi potuje. Po Sloveniji predstavlja svoje delo, da si ga lahko otroci in odrasli dobro ogledajo.

Tako je nekoč Urškin Raj na poti po Sloveniji, ko pristopi k pisani stojnici mali Gal. Pet let mu je in mami mu vsak večer bere pravljice. Pozna veliko knjižnih junakov. A mogoče je ta dan vstal z levo nogo, ga boli zob ali pa je njegov najboljši prijatelj Mark odšel na počitnice in ga pustil samega samcatega v 1. razredu. Ni pretirano dobre volje, ko se z mamico ustavita pred pisanim Rajem.

»O, kako lepe igrače«, je mami navdušena.

»Pravzaprav so samo za punce, baletke, punčke, Pika Nogavička, Muca Copatarica, samo za punce! Saj nimajo nič za fante!«

»Seveda imajo, poglej, Maček Muri, pa slonček, zajček, dinozaver, krokogator, sovice, veliko imajo za fante!«

»Vse te junake že poznam. Vsi jih poznajo. Učiteljice nam vsak dan berejo pravljice, a danes smo bili v knjižnici in vem, kakšno igračo hočem! Hočem tistega, ki je pogumen, ki zna zarjoveti, če je to potrebno ali pa pomagati v knjižnici. Veš, da je živel lev, ki je v knjižnici pomagal brisati prah s polic, s svojim dolgim jezikom lepil kuverte in otrokom pomagal zlesti do knjig na naajvišjih policah? Tega hočem, leva iz pravljice Lev v knjižnici!«

In tako se je rodil levček. Prijazni levji kralj, ki je pomagal Galu pri domačih nalogah, služil mu je kot ležalna podloga ter odhajal z njim v knjižnico. Upa, da bo dobil kmalu naraščaj in z Urškinim Rajem potoval po Sloveniji. Le večji avto bo potreboval  J

Urška

Slončica Rozi dobi sestrico

Bila je ljubezen na prvi pogled. Slončica Rozi in mala Neja. Dolgo je trajala njuna ljubezen in še traja. Slončica Rozi s svojimi velikimi ušesi je potrpežljivo poslušala Nejina pripovedovanja, dogodivščine in jo pogosto spremljala na njenih poteh. Kako fino je imeti nekoga, ki te tako zvesto posluša. A pohajkovanje sem in tja so naredila svoje. Slončica Rozi se je starala, vedno raje je ostajala doma.

Napočil je čas, ko bo odšla Neja v vrtec.

“Šla boš z mano,” je tiho zašepetala slončici Rozi.

“Kako lepo, Neja, a mislim, da bi me hrup otrok motil. In moja ušesa so že tako utrujena. Kaj praviš, da bi te v vrtec spremljala moja sestrica Pinki?”

In res. Pinki je prišla k Neji nekega sončnega jesenskega dne. Bila je čisto podobna Rozi, a kako ne bi bila, saj je njena sestrica! Le malo večja je bila, imela pa je enaka veliiika ušesa, dolg rožast rilec in rozasto telo. Prav taka, kot mora slončica biti!

“Me tri smo najlepši par!” je navdušeno skakala Neja. “Ti, Rozi, me boš spremljala doma, Pinki pa bo z mano v vrtcu. Pa še NIKOLI je ne bom pozabila, saj je na njej moje ime.”

Kako lepo je imeti prijatelja, ki te zvesto posluša.

Še lepše je imeti dva taka prijatelja.

Urška

Yum yum

Kdor je ob tem pomislil na tropski sadež, se je malo uštel :) Tudi jaz nisem imela pojma, o kom je govora, dokler mi ni naročnica povedala, da gre za enega izmed likov iz risanke Cuddlies. Pred kratkim sem že naredila Dodo-ja, tokrat je bil na vrsti rdeči Yum yum. Kot vsak lik, ki ga delam prvič, tudi ta ni popoln in bo (če bo naslednjič) doživel nekaj popravkov, a mala prejemnica ga je prepoznala, kar je znak, da je dovolj podoben originalu :) Malo šiviljske svobode si pa tako ali tako lahko privoščim, ne? :)

Pa še originali :)

Lep začetek tedna želim!
Urška

Kakšne barve je sreča?

Je sreča samo rdeča? Ali je sreča vseh barv?
Pri meni je že tako - je rdeča, je modra, je zelena ... a lahko bi bila tudi roza, rumena, vijola...
A vsepovsod se najde pravljičnih sedem pik za srečo - štiri spredaj in tri zadaj ... le kdo se lahko upre takšni sreči?
Priskrbite si jih tudi vi :) Zdaj bo sreče za izvoz!
Srečnolonice so doma pri Danijeli in pri meni.

Urška

Mehka Srečnolonica

Poznate Srečnolonice? To so prijazne, navihane prinašalke sreče, ki so doma pri Danijeli oziroma njeni blagovni znamki Hrandmade by Hrandica. Na njenem blogu lahko vedno znova občudujemo te prikupne pikaste gospodične, ki so vedno lepo oblečene, a pike ne smejo manjkati. Srečnolonici se vedno veliko dogaja - zdaj je med knjigami, potem igra nogomet, pestuje novega družinskega člana in sodeluje pri vseh družinskih pomembnih dogodkih. Danijela jih vedno znova prenaša na papir in tako nastajajo Srečnolonice za darila ali druge pomembne dogodke.

Pred časom sva prišli na idejo o sodelovanju. Spraviti njene pikaste gospodične v mehko obliko. S skupnimi močmi sva izdelali/predelali/dopolnili/popravili kroj in pred vami je čisto prava pikasta mehka Srečnolonica. Mehka igrača lahko spremlja akvarelno sliko ali pa odide v nov dom sama. A vedno je lepše v dvoje, ni res?

To je najino prvo sodelovanje in upam, da bo tudi uspešno. Prvi preizkus bo že 7. cart, ki se bo zgodil pred Osrednjo knjižnico Celje v soboto, 20. aprila, kamor vas vabim. Čeprav me tokrat ne bo med razstavljalci, pa bo del mene le tam - seveda z mehkimi Srečnolonicami. Vabljeni!

Urška

Cuddlies in Dodo

Tisti, ki imate otroke, majhne otroke, verjetno poznate otroško risanko Cuddlies. Jaz sem ostala pri Telebajskih, o Cuddlies pa nisem nikoli slišala. Do zadnjič, ko sem dobila prošnjo o izdelavi Dodo-ja iz risanke. Najprej sem seveda morala pogledati, ali je izvedljivo, potem pa se je veselje šele začelo. Sem že povedala, da imam rada izzive, ne? Res fino je narediti nekaj, kar se ne da kupit, kar starši ne morejo kupiti v trgovini, jaz pa to lahko izdelam. Prav malo ponosna se počutim, predvsem še potem, ko je otroku igrača dejansko všeč. Ampak prej mora biti všeč že meni. In ta Dodo je tak, da bi ga brez problema obdržala kar doma. Narejen je iz mehkega termoflisa, brez štrlečih dodatkov, pravi za mečkanje.

Seveda pa se spodobi, da pokažem še taoriginalne. Se ve, kateri je Dodo :)

Urška