Šivanje...

Vem, da nisem letos še nič pametnega napisala, ampak imam izgovor. V delu je nekaj velikega, ki zahteva veliko natančnosti in predvsem vstrajnosti. Ne bom izdala točno kaj je, mogoče le kakšna slikica za poskušino. :)

Če bo še kakšen prosti dan in če bom pridna, bo mogoče končano tam 1x po Veliki noči. Pa upam, da to ni preveč optimistična napoved...
Je pa to dobra izkušnja. Moje šivanje je skočilo za par stopnic navzgor in odkrila sem, kaj resnično pogrešam: večjo mizo za delo. Pravzaprav kakeršno koli mizo za delo. Trenutno sem šivala namreč le pri starših, ker sem zasedla jedilno mizo in se potem umikala za vsak obrok. Pri meni... je pa itak utopija... tudi zaseden jedilno mizo, vendar je veliko manjša. Sej bo šlo počasi...

Krpanke z zamudo

Čez sedem let pride vse prav. Spomnim se, da mi je na srečanju Otoka zakladov Jolanda naredila celo delavnico/predavanje kako se izdeluje krpanke. Res si je vzela čas in stvari razložila in pojasnila. Takrat sem izdelala eno prijemalko in obupala nad strojem. Zdelo se mi je, da nikakor ne znam stvari zašiti naravnost.
Prejšnji teden sem bila na bolniški. Nič dramatičnega, le vročina, glavobol, prehlad. Ko je glavobol popustil, sem se odločila, da je treba bolezen oddelat. Izvlekla sem šivalno mašino. Zasedla sem celo kuhinjsko mizo, privlekla likalno desko. Vzela sem v roke kose blaga, ki sem jih kupila na sejmu, dodala še obstoječe in nastalo je tole:

Očitno me je virus šivanja še malce zgrabil. Medtem sem namreč ugotovila, da znam šivati naravnost in da sem si od tistega predavanja še celo nekaj zapomnila. Začela sem že nov projekt. Recimo temu "šivanje za vikende". :D