These days are over...

Če se človek zavestno naravna na to, da ima srečo, jo gotovo prav zares ima. In me jo imamo. Imamo jo v tem, da smo se lahko že drugič udeležile tako enkratnega srečajna kot so seminarji poli navdušencev, da smo v Angliji naletele na pet dni sončnega vremena, ko na nebu ni bilo niti enega samega oblačka, medtem ko je v Sloveniji "divjala zima", da smo se našle "tri kure" (zgodba o tem kdaj drugič), ki se imamo skupaj tako fajn, da v dvajsetih budnih urah ne utihnemo niti za minuto in se lahko zmenimo vse brez ene same težave. 

Pa dovolj o tem, vrnimo se k Polymer Play Days-om. Ko sem razmišljala, kaj me je v teh treh dneh spet tako fasciniralo, bi težko izpostavila eno stvar. Morda spet toplina in širina inštruktorjev, ki smo jih spoznale že lani in ki so nas pozdravili kot del družine, ki jo dolgo niso videli. Vsi vriski in objemi človeka poživijo in mu dajo občutek pomembnosti, sprejetosti... To, da se Donna Kato, svetovna velesila, spomni, kako mi je ime, je zame samo UAU!!!

Druga stvar je množica idej, tehnik, umetnij, ki jih sproducirajo udeleženci. Zanimivo je, koliko različnih izdelkov nastane z enako tehniko in enakimi barvami. Samo gledaš, se čudiš, vzdihuješ, slikaš, skiciraš, uhaš, ahaš in ohaš! Da o izdelkih inštrukotoric in enega inštruktorja sploh ne zgubljam besed!

Za razliko od lani smo imeli samo šest delavnic, za vsako so bile namenjene štiri ure,  vsak dan smo podaljšali še za eno uro, pa kljub temu izdelkov nismo finiširali. Saj pravzaprav ne gre končanje izdelkov, pač pa za to, da se naučiš nove tehnike. 

Danni, ki je bil lani zelo supportive mož Natalie Grcia de Leaniz, nas je letos učil iskati simetrijo in vzorce v ostankih kleja. Največ pa sem se od njega naučila od njegovega moškega pristopa k stvari: kako uporabljati svedre, da ti ne odpadejo prsti, kako v šestilo vpeti skalpel, da izrežeš krog... 

Z Natalio in Dannijem

Natalia je itak ena krasna punca, ki je za delavnico izbrala izdelavo semen iz polija. Kot da bi vedela, da me privlačijo organske zadeve. Popolnoma sem padla not, po štirih urah glajenja nisem imela več prstnih blazinic. Naredili smo fenomenalne zadeve. 

Natalijine čarovnije

Z Donno Kato

Donna je kot sem že rekla carica. Kot so rekli: she is the man here! Tako kot reče, tako tud je. Pred njo se lahko samo klanjam in ji na ta način izražam spoštovanje. Delali smo zapestnice. Nikoli si nisem mislila, da lahko pod mojimi prsti brez ekstruderja nastane tako popolna oblika.

Donnine zapestnice

Tako pa Donnin tutorial spravijo v življenje tudi posamezni smrtniki

z Iris

Iris Mishley. Njene stvari sem velikokrat občudovala na Flickru in njenem blogu, nikoli pa me niso potegnile, saj nisem mille fiori tip. Ampak sedaj sem  "hooked"! Maja pa rože!! Ja! (rjave in zelene seveda). S svojo nežnostjo in preprostostjo Iris vsakega očara in mille fiori pod njenimi rožami je magija. Je pa naša Majda na tej delavnici seveda razturala 100 na uro. Medtem, ko sva s Kristino še zbirali kateri barvi bova vzeli za skinner blend, je Majda naredila že tri rože!!!

Irisine rože...

...in naše (narejene res na hitrico, saj ni bilo veliko časa)

Sylvino tehniko sem že poznala, saj sem z njo naredila domino zapestnico, pa je bilo vseeno zanimivo, saj sem se trudila narediti sivo bel skinner. Kdor je to že kdaj delal ve, da je zadeva mukotrpna, saj se črna ne vda in ne vda.

Svoje izdelke pokažem, ko jih dokončam!

Z našo gostiteljico Hellen

Dva dni smo porabile za šoping in za šoping in za šoping. Če rečem, da smo bile v trgovini Hobby and craft 2 uri in še malo, vam je lahko jasno vse!! Kljub temu Nottingham izgleda takole:

Pa še to:

Dva Irisina izdelka. Enega sem zadela, drugega kupila

Na swapu sem dobila vse te beadse

Štirje res posebni

 Sedaj pa grem v red spravit hišo. Saj veste: ko mačke ni, miši razturajo...

Maja