Izziv št.1

Včasih se je lepo iti kak izziv, ker te pol prisili, da nekaj narediš. Tako sva se šle čisto svoj izziv z Iris. Malo sva čvekale, našle eno voščilnico, ki nama je bila všeč. Beseda je dala besedo in dogovorili sva se, da poskusiva naredit to voščilnico vsaka zase. Rezultati so seveda čisto različni, čeprav izhajava iz iste ideje.

Čisto komot pa je tudi za Tanjin CAS ( zdaj vem kaj to pomeni :P clean and simple)

 

Aja. Zakaj izziv št. 1? Ker sledi kmalu že izziv št. 2 in upam, da jih bo še več

 

Pa še moje današnje kosilo:

solata, fižol, paradižnik, mozzarela in trdo kuhano jajce

 

Tako pa izgleda vse skupaj. Če izgleda v zraku je za to kriva steklena skleda :)

Krofi?

Zadnje dni vidim krofe vsepovsod. Ko primem v roke kako revijo ali reklame jih prodajajo po ugodnih cenah. Ko pogledam na FB jih vsi cvrejo in pečejo. Pa ne more, da bi bila jaz brez krofov. Ampak...

Doma sva samo 2, ki jih pojeva par komadov in to je to. Za koga naj jih pol cel dan delam? Pa naj bi bila na dieti. Poleg tega, da je krof sladek je še masten. Pa ocvrt, kar sploh ni zdravo. In sem se odločila, da poskusim narediti krofe v pečici. Prvi poskus se je bolj klavrno končal. Naredila sem jih po nepreizkušenem receptu. Spekla sem jih v pekaču za mufine in nastali so mufini. Ki sem jih sicer nafilala z marmelado in sploh niso slabi, ampak nič kaj u žlahti s krofi.

Pa še recept na hitro:

20 dag ostre moke

5 dag mletega sladkorja

1 jajce

5 dag stopljenega masla

2 dag kvasa

1,5 dcl mleka

limonina esenca, vaniljeva esenca, mini žlička ruma

Najprej sem dala moko, mleko, sladkor in kvas, da je malo vzhajalo. Potem dodala vse ostalo in fajn miksala z metlicami za testo. Pustila vzhajati. 

Potem namazala pekač za mufine in naložila v vsako posodice po 1 žlico testa. Spet pustila malo vzhajati in dala v pečico. 20 min na 170 stopinj.

Ko sem jih vzela ven sem jih še nafilala z marmelado in posula s sladkorjem.

Po čaju diši

Danes je bilo na vrsti sušenje in pripravljanje zelišč za čaje. Ker pa te stvari ne morejo v kar  neko škatlo, so mimogrede nastale še 3 škatle, kamor bom pospravla čaje za mrzle zimske dni.

Bučkin narastek

Ta teden imamo v naši hiše teden bučk in moramo bučke uporabit prav za vsako kosilo. Tri dni je kuhala hči, včeraj pa sem bila na vrsti jaz. Ker je bilo rečeno, da mora bit nekaj na žlico, je pač nastala mineštra z bučkami. Ampak mi ni bilo dovolj in sem hotela preizkusit še kaj. Naprimer desert z bučkami.Našla nisem niti enega pametnega recepta, ob branju nekega recepta za narastek pa se mi je porodila ideja, da se preskusim v tej smeri. Ker seveda točnega recepta ni bilo nikjer , sem si ga malo izmislila.

300 gr bučke

100 gr sira

50 gr skute

2 feti pršuta

1/2 l bešamela

2 jajci

Bučke sem malo narezala, skuhala in odcedila ter spasirala. Skuhala bešamel iz pol litra mleka - nekam redek je bil, ni mi vse jasno. In dodala sir in skuto ( čiščenje hladilnika) Da bo vsaj nekaj močnega okusa, sem urezala 2 feti pršuta in ju narezala na manjše koščke. Dodala sem še dve jajci in vse skupaj dobro premešala, ter ulila u namaščen model. Vse skupaj sem pripravila zvečer in je pač moralo počakat u hladilniku. Naslednji dan sem za kosilo samo potisnila v pečico, kjer se je cca 50 minut peklo na 180 stopinj. Lahko bi se še kakšno minuto, ampak ni bilo časa :)

Še vroče sem obrnila na krožnik. In seveda takoj napadla, zato že na sliki manjka košček. Bilo je božansko, samo malo preveč vode je še bilo notri. Mogoče bi morala bučke precej boljše odcedit in ne dat skute. Pomagala bi še kakšna minuta pečenja in kaka minuta ohlajanja. Zvečer sem poskusila tudi mrzlo in je bilo prav tako zelo dobro.

Vsekakor pride še na vrsto. Kot slan desert.

Dodatek: Ponovno naredila. Tokrat brez skute. Bučke kar surove naribala, osolila in pustila da se pošteno odcedijo. Rezultat: precej manj vode je izteklo, ampak še vedno malček. Torej moram zaključit, da voda pač je :) Malo več okusa po bučkah je ostalo.

Češnjamo se

Vsem vremenskim neprilikam navkljub, je češnja tudi letos dokaj bogato obrodila. 

Le vse naenkrat so dozorele in na hitro začele gnit. Zato sva z mojim danes imela akcijo. On jih je nabiral, jaz sem jih sortirala in predelovala.

Najprej sem najlepše spravila, da bodo šle na različne konce direkt v želodčke.

Nekaj sem jih spravila v žganje in se zdaj sončijo dokler se sladkor ne stopi.

Naredila sem češnjev zavitek

Preostanek pa spremenila v marmelado.

Letos je je bolj malo, ampak res se mi jih ne da več pobirat. Bomo raje še kakšno pojedli dokler so še.

Po poti štrege

Že navsezgodaj nas je razveselilo sonce, ki je kar vabilo ven. V naravo. Kosilo je bilo bolj zgodaj. Na hitro narejeno.

Zraven še desert. Pa ne kaj redilnega, ampak tak, čisto zdrav. Jabolka. Posuta z malo drobtinicami in mletimi mandlji. Na vrh pa stepeno jajce s skuto. Vse skupaj malo v pečico. Mmmmm. Dobro je bilo.

Po kosilu pa lep sprehod. Po poti štrege

Dobrih 6 km.

Ob potoku. Skozi gozd. Mimo neštetih zvončkov. Trobentic in vijolic. 

 Preko potoka. Mimo bistrih tolmunov.

Pa še en spomenik spotoma 

 In ko se je nenadoma pred nama pojavila cerkvica, ki je najin cilj, sva ugotovila, da je na naslednjem hribu. Pa še ogled slapov.

 In končno cerkev na Rožarju. Razgled v rižansko dolino. Za zaključek pa še kuhano vino v vaški gostilni.

In ves čas sva poslušala žgolenje ptičkov.

Eksperimentiranje

Spet je tu nedelja in spet sem bila pri volji za eksperimentiranje. Moji poskusni zajčki pa itak nimajo druge izbire kot pojest kar dobijo na krožnik :P
Tudi tokrat sem šla malo po vrtu. Brstični ohrovt in kavoli (cvetača).
Najprej je nastala juha. Na žlici olja sem popražila malo čebule, dodala krompir, nato pa zalila vodo in vrgla notri vse sestavine:

Za okus sem dodala še skorjico parmezana, ki sem jo na koncu odvrgla. Skuhala do mehkega, spasirala s paličnim in dodala vode, da je bila gostota prava. Na krožnik sem vsakemu dala še par kavnih žličk kisle smetane. ( pozabila slikat)

Potem je sledila glavna jed. Časa za kaj posebnega ni bilo, zato sem se malo zmišljevala sproti. Iz skrinje sem vzela par piščančjih filejev. Pri tem je padla ven tudi skuta. Ok. Torej bi rada da jo porabim. 

Piščanca sem zrezala in popekla. Na žlici masla popražila drobtine. Skuhala majhno glavico cvetače ( dva cvetka sem ji ukradla že prej za v juho). 

Posebej sem zmiksala korenček, par vejic peteršilja in par malih listov cvetače ter to dodala v skuto. Zraven še drobtine in 2 jajci ter par žlic smetane za kuhanje.

Najprej sem v pekač naložila pol tako pripravljene skute. Na to položila plast popečenih zrezkov. Na vrh razporedila cvetove kuhane cvetače in vse skupaj spet prekrila z skuto. Pol pa v pečico. Ker sem že po par minutah videla, da bo preveč popečeno, sem vse skupaj pokrila z alu folijo in pekla približno 20 minut. Na koncu sem alu folijo odstranila in vse skupaj potresla s parmezanom in mletimi mandlji. Pa še par minut v pečico.

Kosilo je bilo užitno. Edino, kar nam ni bilo všeč so bili piščančji zrezki vmes, ker so delovali skuhani. Mogoče bi morala postrežt zrezke posebej ali pa jih narezat na mici mici koščke. No. Mesa je bilo občutno preveč. Smo pa pojedli in preživeli :)

Zdrizasto

Prebereš malo tu in malo tam. In te zamika. In začneš razmišljat. O kakijevi marmeladi namreč. Mama, ti ostaja še kak kaki? Ja, nekaj jih je preveč zrelih. Bljak. Prav grdo za videt.

Pobrskala sem za recepti. Kot ponavadi, mi noben ni odgovarjal. Preveč sladkorja, preveč kompliciranja. Pa sem naredila spet malo po svoje. Očistila kaki. Trpela zraven, ko sem tisto zdrizasto stvar morala mečkat po rokah. (Mogoče sem zdaj že pripravljena, da čistim tudi ribe. Ampak samo mogoče.)
Skoraj tri kile oranžne papice je nastalo. Dodala sem še 3 jabolka in jih vrgla v mikser, vendar so ostala na koščkih. Še sok ene limone, želin in na kuhanje. Ko je zavrelo sem dodala še cca 400 gr. sladkorja, kuhala še par minut in čisto na koncu dodala še epruvetko vaniline esence ter napolnila kozarce. V zadnjo tretjino pa sem dodala še rozine in par žlic ruma (orehe sem porabila zadnje za novo leto, sicer bi se pridružili rozinam). Prste in kuhalnico sem že polizala. Zdaj komaj čakam, da se marmelada ohladi. Je že pozabljeno zdrizasto čiščenje :)

Ohlajena. In dooooobra. Vsaj ta z rumom in rozinami. Čeprav ne spominja na marmelado, ampak bolj na kašico.

Vse najboljše, dragi

Ker je konec novembra praznoval tudi moj dragi, je nastala posebna voščilnica zanj.Brez gumbov, ker jih ne mara. Pa brez zadrge, ker je nimam haha

Jaz sem bila tega dne v Prečni na srečanju, zato je torto spekla kar Anchy.

 

Sacher biskvit s nutela kremo. Za čokoholike :)

Rojstni dan

Prejšnji teden je imela moja hči rojstni dan. Seveda sem ji naredila voščilnico:

Ker ni bilo nobenega primernega odtiska že pobarvanega in ker jaz ne znam barvat, sem vzela za že embosiran ostis iz moje škatle nahrčkanega materiala, ga lepo popacala z distresi in nihče ne more reč, da je nenatančno :)

Naredili smo tudi družinsko kosilo, za kateraga se je izživljala z jedilnikom. Saj kuhala je pa itak mama :P Imeli smo dve predjedi: govejo juho seveda, saj je prejšnji večer žurala s prijatelji, potem pa še polnjene košarice. Ker zdaj nimam pora, sem tokrat uporabila kar papriko. Tudi dobre.
Za glavno jed pa smo imeli pečenko in cel kup prilog

gobice, polnjene paradižnike, pohane melancane, sendviče melancani-paradajz-sir in gratiniran pire krompir.

 

Tudi maček mora jest malo zelenjave. Paradajz je seveda najboljši.

Pozno poletna nedelja

Poletje je še tu. Vroče, sončno...živali iščejo senco. Globoko pod palmami...

Pod rožmarinom in sivko
Jaz pa sem pospravljala zelenjavo z vrta. Skuhala velik lonec polnjenih paprik, preostanek pa vložila. Pa tudi feferončkov je bilo še nekaj za izkoristit. In seveda ne gre brez figove marmelade.

Pripravila sem kup parmiggiane, da bo v skrinji počakala na kakšno kosilo. Skuhala nekaj litrov paradižnikove omake.
V glavnem cel dan predvsem kuhala. Samo naj mi nekdo pojasni kako so od kuhanja noge tako umazane?

Ozimnica

Nedelja je bila namenjena pripravi ozimnice. Spet, bi lahko rekla, saj to ni prvič in ne zadnjič letos. Par zabojčkov paradajza je šelo v predelavo, par jih še čaka, ker še niso dovolj dozoreli.
Veliko kuhanja in packanja. Še dobro, da imam mojo rdečo pomočnico, ki pridno ločuje olupke od mezge
Mmmmm, kako je paradajz dober.
In končni rezultat, i bo romal v shrambo. Kako je lepo priti iz službe, skuhati pašto in samo pogreti že narejeno omako za na vrh.
Pa tudi fige so šle v predelavo.
Dobrih 5 kil jih je v nedeljo spremenilo namembnost.