Bovec

Ker letos verjetno ne bo časa za kak pravi dopust... In ker sva bila že v Ameriki. In na Slovaškem...Si skušava privoščit čimveč vikend-oddihov. 

Zdaj je bil na vrsti Bovec. Kakšna sugestija za naslednji dvodnevni izlet?

 Gor sva šla že v petek zvečer, da bo ja vikend čimbolj izkoriščen. In pri Tolminu se nama je odprl pogled na sončni zahod. Precej drugačen kot sva ga navajena :)

Reka Koritnica

 Viseči most in dokaz, da sem si upala

 Seveda ne bi bilo tako kot treba, če ne bi dobila toče. Samo v Bovcu se je usuvala.

Celih 20 minut je tolklo. Potem a so je bili še drugi dan celi kupi ponekod.

Poleg ledu je bilo na gozdnih poteh ponekod zavito v meglico. Da je bil vtis nerealnosti v poletnem popoldnevu še bolj popoln.

Radovedne koze so takoj pritekle preverjat, če imava kaj za njih.

 in se razočarano odvrnile, ko so ugotovile, da ne bo nič.

Še pogled iz daljave na slap Boka. 

Ne, nisem šla do njega, ker mi kolesarjenje navzgor in navzdol ni všeč. Jaz vozim samo po ravnem :)

In vedno znova fascinirana nad barvo Soče. 

In vsakič mi v misli pride Gregorčičeva:

Krasna si bistra hči planin
brhka v prirodni si lepoti
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti....

...rad gledam ti v valove bodre
valove te zelenomodre: 

temna zelen planinskih trav

in vedra višnjevost višav

lepo se v njih je zlila.

Na  rosah sinjega neba

na rosah zelenih gora
lepoto to si pila.

Krasna si hči planin.

No, najbrž se njegovi verzi ne nanašajo na zajetje hidroelektrarne, ampak tu je njena modrina najbolj izrazita.

Nova igračka

Sicer imava novo igračko že kak mesec, a sva jo uspela testirati komaj prejšnjo nedeljo. Najprej je bila Amerika, potem Slovaška, pa delovne sobote in vračanje sobot. Vmes pa še dež in dež in spet dež. Ko je bilo v nedeljo vsaj delno napovedano lepo vreme, sva se odločila, da greva vsaj za en dan. Bova pač bežala pred dežjem.
 Kam? Ob gledanju FB je padla ideja Cerkniško jezero. Kolesa v kombi in gremo.

Samo kaj, ko sem totalno brez kondicije, okoli cerkniškega jezera pa za moje pojme hudi klanci. Naredila sva en kos poti in kolesa spet pospravila. In če sem čisto iskrena, me še danes boli...ja,no...se ve kaj ;)

Potem sva se odpeljala v Rakov škocjan. Stestirala še kuhinjo, bar, garažo...

Po kosilu pa na sprehod. En tak kratek. Malo morgen. Nikoli konca. Ali sva se izgubila, ali kaj.

 Porabila sva cca 3 ure ali celo 4.

 Kar videla sem vse tiste škrate, ki nama mešajo poti. Se skrivajo med štori in koreninami.

In se ne pustijo ujeti.

Pri malem naravnem mostu pa sva bila čisto fascinirana. Ko sva se spustila v neugledno luknjo in prišla med take lepote. 

Koliko takih biserov še skriva naša prelepa Slovenija?

 

 Na koncu sva bila kar konkretno utrujena. Ampak test je opravljen. Zdaj naju čaka cel vikend.