Nov družinski član

Imamo novo muco - Miciko

Ko mačke ni doma...

Pa še utrinek sinočnjega večera. Ko mačke ni doma...ups, ne. Ko gospodarja ni doma, si pes privošči počitek na njegovem kavču. Maček seveda ne more zaostajat za njim. 2 x sem prišla po stopnicah. Slikala najprej s fotoaparatom, pol še s telefonom. Hodila okoli in vse kar je bilo me je pes vnic pogledal naj ne motim preveč.
No. Moj pa tega prizora ni videl, ker se je pes kar zlil s kavča, ko je čul da je prišel on na dvorišče :P

Da niso samo čestitke

Ker sem šla za par dni od doma in so ostale živali čisto same doma, je skrb zanje prevzel tast. Pa ni ravno lahko si zapomnit katero brikete daješ kateri mački. Zgrešit pa ne smeš, ker je eden od mačkov na dieti. In sta zadnji hip nastali ti dve škatli z imeni mačkov. No, škatli sta od Nescafeja, ampak sem ju lepo oblekla in gor napisala imena mačk. Tako, na veliko, da ni izgovorov. Menda bi še mačka znala prebrat :P

Ko spraznem še kako škatlo nescafeja, nastane še škatla za psa. Da se ne bo počutil kaj prikrajšan :)
In zdaj so lahko škatle tudi na okenski polici, da so vedno pri roki.

P.s.: glede na komentar od Sonje - eden ima svojo skledico na okenski polici, drugi na tleh. Usedeta se vsak k svoji, pol pa je treba pazit, da ne menjujejo, ker so kar krožne menjave tudi v pasjo skledo. Samo pes še ne gre na okno :P

Jutranja reševalna akcija

Tako zelo lepo je sedet na oknu in se razgledovat po bližnji in daljnji okolici. Ko pa veter zapiha in potegne pa se zapre okensko krilo, se zgodi katastrofa. Maček od strahu odskoči in pristane na strehi dober meter niže. Ampak do tal je še 3 metre. In takrat se prične alarmiranje.

Me misliš rešit ali ne?

Ne grem dol, predaleč je

Ne, ni šans. Premajhna si.

A ne. To pa ne. K njemu pa že ne grem.

Ti si moja prijateljica. Mi boš pomagala?

Uh. Malo visoko je. Ma naj ti bo.

Mačje božanstvo

Pri vsem delu, ki ga imam in ko po dolgem času končno pridem do šivalnega stroja...kaj se jaz lotim? Mačje blazine: 

Izgleda, da mu je všeč.

Posebna sorta sadja

Samo škoda, da nismo v objektiv ujele moževe face, ko je to videl.

Take živalske ali sprehod z mačkom

aj sem že pravila o našem mačku, ki rad hodi na sprehode, a ne? Potem pa je nehal. Najbrž ker je ugotovil, da gremo vedno po naši ulici samo gor in dol. In to ravno tistega dne, ko sem se odločila,da ga vzamem s sabo na vrh hriba, ker se mi ni več dalo hodit samo po ulici gor in dol. In potem sem lahko hodila na hrib ali kamorkoli, on ni šel z mano. Po dolgem času pa se je danes odločil, da naju spet spremlja. Jaz sem nemoteno šla, ker sem bila prepričana, da ne bo šel daleč, ampak se obrnil in šel nazaj. Ko sem prišla že skoraj do glavne ceste, pa je še veselo skakljal okoli naju. Ni bilo druge. Po klancu nazaj gor. Proti domu. In spet po ulici gor. On pa veselo zraven. Pa sem šla v gozd. Pa še vedno ni odnehal. Ene 10 minut hoje v hrib naju je pridno spremljal. Tam kjer pot zavije okoli sipin nazaj dol, pa se je izgubil. Seveda sem šla naprej, ker sem pričakovala, da naju bo prehitel, pa nič. Bila sem že skoraj spet pri cesti, ko ga čujem kako tuli. Sedel je na najvišji točki ceste, kjer se je izgubil in naju klical.



Ni bilo druge. Spet nazaj v hrib. Pridem gor, mačka nikjer. Pa po prejšnji poti nazaj dol. Kličem, kličem, Pepija ni. Sem že spet na pol poti navzdol, ko ga spet zaslišim. Sedi na drugi strani sipin. Vidim, da je že čisto obupan. Ni druge. Spet zlezem v hrib, okoli sipin in mi pride naproti. Zgrešil je pot po kateri sva šla midva in zašel na stezico na sipinah. Ampak ni hotel do mene. Vrgel se je na tla in čakal, da jaz pridem k njemu.
Potem se je bilo treba čohat in cartat, ker naju je spet našel. Potem pa smo se končno odpravili proti domu in tudi srečno prišli.
Zdaj pa leži pred hišo, raztegnjen čez pol terase. Niti pit še ni uspel.

Utrinek včerajšnjega dne

Danes dežuje, zato pa so bili pretekli dnevi tudi lepi. Toliko lepi, da je šel utrujeni maček spat kar na mizo v senci.

Ali pa si je ogledoval vrtnico in češnjo v ozadju

Ko smo že pri češnji: tudi psu je všeč, da rastejo veje tako nizko :)
A jih ne bi kar ugriznili?

Reševalna akcija

Ko sva se s Čarlijem danes zjutraj vračala s sprehoda, se nama je sredi vasi prudružila simpatična psička. Nikakor je nisem mogla prepričat, da ostane tam, da se bo izgubila. In tako je prišla z nama domov. Vendar se ni pustila slikat. Imam vsaj 20 fotk, na čisto vsaki je obrnila glavo proč. Pa sem se naveličala.
Naselila se je pred vrata,pa malo pred panoramsko steno, v glavnem bila je okoli hiše. Ker očitno ni vedela kam bi šla, sem poslala moža, da jo odpelje kjer naju je pobrala. Tam je izvedel, da se potika okoli gostilne že od včeraj.
Po kosilu je Anchy zagnala iskalno akcijo. Najprej sva šli pogledat, če je psička res še tam. In...čakala je na naju. Pa spet z velikim veseljem šla k nama domov. Zdaj je že vedela v katero ulico in dvorišče mora zavit :P
Tokrat sem ji dala tudi nekaj za pojest. In veselo se je igrala okoli hiše. Medtem je Anchy klicala DPMŽ, kjer je dobila podatek čigava naj bi psička bila. Potepinka se je pridružila pohodnikom že včeraj in se ustavila v naši vasi. Baje da tega ni naredila prvič, zato so v društvu takoj vedeli kdo je lastnik.
Ker pa so naši mački navajeni psa, je nič hudega sluteči maček prišel preblizu. Naredila sta eno krožno dirko po dvorišču in maček se je rešil pod streho. In prvič sem videla mačka kako se trese od strahu. Čeprav je potem gospodar rekel, da se psička mačk sicer boji :P
Po psičko je prišel srečni lastnik in jo do naslednjega izleta odpeljal spet domov. Maček pa še zdaj čepi tam gor. Mislim, da mu bom šla zdaj pokazat večerjo. Najbrž bo prišel :P

Dodatek: ni prišel. Sem ga kar zvlekla dol in za plačilo dobila injekcijo. Uf....

Jutranji sprehod

Pa smo spet pri našem prostem psu, ki komaj čaka da ga privežeš na pas. In tako se zjutraj midva odpraviva na sprehod ( on je sicer enega že opravu, ampak mora odpeljat še mene). Ko pa s privezanim psom pridem iz hiše in naredim par metrov, skoči pred mene še maček. Usta ima od ušesa do ušesa: "haha, pa sem vas. Danes ne gresta na sprehod brez mene". Kaj mu čem. Gremo skupaj. Ampak maček se ne ustavi. Še na fotki je to videt :)))
Gremo do ceste in se obrnemo. Še tako je naš maček navajen klatit, ga ne rabim učit še novih poti.
In tako naredimo ene dva kroga v bližini hiše.
Zame je bil sicer zelo skrajšan sprehod, ampak tudi mačku je kdaj pa kdaj treba ustreč :)

Kot pes in mačka

Najprej se lepo pocartata, potem pa....

Pri spovedi

Priznam, da sem grešil...
Ukradel najlepši kos mesa...
Lagal, da nisem dobil kosila...
Psa izrinil z njegovega mesta, ko mi je prijazno odstopil kotiček....
izgubljal čas za nečimrno urejanje svojega videza...
Spal v gospodarjevi postelji...

Ko gospodarja ni doma

Za dobro jutro

Malo prej sem šla v vrt, da naberem korenček za juho. Ko sem že stopla med korenje, se je tik ob moji nogi nekaj narahlo premaknilo. Kar vrglo me je nazaj. Kaj takega še v življenju nisem videla
Šla sem po moža in fotoaparat. Gospa pa je kar čakala.

In zdaj je juha brez korenčka. Bo treba kar zaloge v skrinji načet :P

Take pasje

Pri naši hiši nam ni nikoli dolgčas. Če nič drugega poskrbijo za dobro voljo naše živali.
Včeraj se je naš pes preselil k sosedom. Čuvat njihovo samico. Cel dan se je drl, da si ne bi še kdo slučajno upal na prisvojeni teritorij. Ker pa so ga bili sosedi siti ( po pravici povedano celo jaz :P) smo ga zaprli v hišo. Ampak zvečer je treba prezračit, malo shladit...torej jo pes spet lahko zbriše. Ko smo ga šli že tretjič iskat, kljub čuvanju, sem se odločila, da ga privežem na vrvico. Seveda, ta vrvica pomeni sprehod ( ker ubogi pes, ki je cel dan prost, mora z vrvico na sprehod) In sva ga peljale na sprehod. Potem pa sem se kar s privezanim psom usedla k računalniku in mu dovolila, da gre skozi vrata ven, saj je vrvica dolga kar ene 5 metrov. Z Anchy sva se hecali, da si bo pa zdaj snel ovratnico, vrvico privezal okoli klopce, da jaz ne opazim zmanjšanja napetosti in spet odšel do sosedove punce. Ha,ha,ha...kot v filmih...pametni pes, ki gospodarja prinese okoli.... Seveda moj pes ni tako pameten. Kar sedel je tam pred hišo. Za čuda zelo tiho, brez cviljenja, ki je običajno v takih prilikah. Nenadoma pa...puh...vrvica se je navila na vzmet, ker na koncu ni bilo več psa, ki bi jo nategoval. Kaj je filmski pes naredu? Ne, ni privezal na klopco...pregriznil jo je. Zato je bil tiho. Anchy ga je samo še videla, kako teče k sosedom in maček za njim.

Pogajanja

Pravkar so pri nas potekala pogajanja, če je martinček lahko v hiši ali ne. Maček pravi, da ja in ga je prinesu v hišo. Pes pa pravi da ne in ga je skušal mačku ukrast. Prerivanje je izkoristil martinček in jima pobegnil pod kavč. Maček je še malo pokukal spodaj, ko pa je vidu, da se je pes ackije lotu temeljito, se je umaknil in dogajanje samo od daleč opazoval. Pes pa v akcijo. Najprej je poskusu sebe spravit pod kavč, kar seveda ni šlo. Pozabil je čarovne besede, ki bi ga vsaj 10 x pomanjšale. Potem je skušal martinčka prepričat, da pride ven, izvlekel tepih izpod kavča, a se je martinček še naprej uspešno skrival. Potem se je pes naredil francoza. Pogledal v zrak in skorajda zažvižgal. In mu je uspelo. Martinček se je pognal v dir proti vratom. Pa je bil veliki pes vseeno hitrješi. Za kavčem je zakopalo, da je hči mislila, da so zvrnili najmanj omaro, ampak uspel je ujeti martinčka. Za kazen, ker se mu je toliko časa upiral, ga je pokončal kar na licu mesta in tam pustil. Čeprav ga ponavadi zelo nežno odnese iz hiše.
Slikice ne bom prilepila, ker je preveč krvava.

Ekstremne razmere

Ja, marec je pač še vedno zimski mesec. Čeprav ga ponavadi štejemo med pomladanske. Občudujemo zvončke in trobentice. Se martinčkamo na toplem soncu.
Ampak danes je zima spet pokazala zobe. No, tako hudo ni bilo že nekaj zim. Močna burja in neobičajno sneženje. Vsaj za naše kraje. Čeprav je to zimo že snežilo. In tudi mrzlo je že bilo. Ampak danes je ekstremno. Močni izpadi elektrike, internetnega omrežja... Ja, kljub vsej tehnologiji, je narava pokazala, da prevlada vse.

Kdo je zdaj glavni?

Jaz ali računalnik?

A tisto naj bi bila miška?

Ko pes in mačka ali Pasje življenje

Kar več naslovov se ponuja za to tihožitje :) No, nekaterim se pač godi.