Dragi dnevnik…

Ste tudi vi tako naslavljali svoj zvezček pred leti?
Pri meni je bilo ponavadi nadaljevanje nekaj v stilu: že dolgo nisem nič napisala…  hehe, znano? Menda mi je ta vzorec pisanja ostal.


tole direktno objavljanje na spletu mi je delalo preglavice od vsega začetka, predvsem objavljanje slik je bilo … grrrrrrr
In zdaj končno lahko objavim goro slik, ne da bi zraven izgubila kup živcev in časa. Jupiiiiii
In zdaj končno lahko naredim en hiter lauf, menda od novega leta naprej

Tam okrog novega leta je vedno čas za družinska srečanja. Z goro rojstnih dni v tistem času, je naša familija prav gotovo rekorder. Naši najmlajši malčki palčki so teh srečanj najbolj veseli.
Tale slika je iz enega izmed plesnih nastopov
Morje … februarja. Zgleda mrzlo, in verjemite, tudi je

Maškare, muca in plezalec…
…pa na isti dan, rojstni dan
Začel se ja čas za piknike
Še en plesni nastop
Čas za….   učenje
Trening … za sladoled, namreč. Tisti dan še bunda, naslednji dan v kratkih rokavih

Predprvomajsko morje. Luštno je bilo
Kres, naša že kar stalna lokacija, prav fajn je tu gori. Predvsem, ko moški kuhajo A samo meni dišijo tele pice? Bo treba na zajtrk
Nesreča nikoli ne počiva
Obletnica mature… peta, šesta …menda
Peskovnik, sestrična in bratranec. Imamo se fajn

S Piko sva šli na morje. Jutra, dnevi, večeri, vse je bilo krasno. Pa družba tudi






Čatež. Tokrat smo z otroci za dopust izbrali nekaj drugega. Tim je bil zadnji dan že malo naveličan, a vseeno, je bilo prav fajn. Kopanje, tobogani, sprehodi, sladoled, pica in pomfri… vse je na dohvat ruke
Bomo še šli

Moja sobica čez cesto ta čas sameva, ne vedno, a večinoma. Smo nakitkali z otroci, naredila nekaj nujnorabimjutri škatlic in voščilnic, a nič ni prišlo do aparata (na telefonu, da opravičim ne ravno najboljše slike)
Še to moram povedat:
  še vedno (beri: ŠE VEDNO) sem pridna in hodim laufat. Kako to izgleda, bom povedala, ko me ne bo sram priznat, da sopiham kot lokomotiva, pa da mi celo uspe pretečt 2 minuti, pa da bi možek, z berglami, z lahkoto lovil moj tempo.
Zdaj pa kavica in zajtrk, v (novo) skrinjo po meso za kosilo, pospravit v omare cunje od počitnic, kosilo…
… potem… potem….  knjiga, kofetkanje, perlice?? 
Kdo ve…

Koledarji, gasilci, akcija, ... vauuuu

  

Pravkar smo se vrnili z zaključka humanitarne akcije. Tisti, ki stanujete v okolici Kranja, ste najbrž v kakšnem časopisu zasledili, da so kranjski poklicni gasilci naredili koledar. No, naprej niso več vsi brali, je bila pa vedno zraven kakšna zanimiva slika :))))) 

 Tina (Dokl, fotoreporterka Gorenjskega glasa), se je domislila, predlagala, organizirala, izpeljala in dokončala velik projekt. Gasilce naštimat, da se slikajo, je bil najbrž še najmanjši problem. Koliko je bilo še potem organizacije, podarjenega (ne izgubljenega) časa, volje, želje in trme, ve samo ona.  Slikice.......   no, vsaka pove svoje

 

Tkole so se prodajali koledarji. V trgovskih centrih, nekaj po pošti, nekaj od vrat do vrat...

 

Hehe....  pa s pomočjo misic (blažen med....)  

  Tole je Timov sošolec Janez, vedno pripravljen pomagat

Akcijaaaaaaaa

No, povzetek od danes:

Prodanih vseh 1000 koledarjev (če bere kak kupec, hvalaaaaaaaaa),  denar šel v prave roke: Društvu za Dovnov sindrom, Sončku, CSD Tržič...  pa našemu Timu, za nov električni voziček. Gasilci so nas presenetili, res v začetku nismo vedeli, da bo denar pristal tudi na našem računu. 5000€ ni malo, nam bo res prav prišlo. Nakup vozička bo projekt št. 2. Ta bo pa moj. Uffff

Danes nisem nič slikala, so pa drugi, tako da... slikice sledijo