bodite to, kar ste, in počnite to, kar radi počnete.
***
Moja prva (edina?) novoletna zaobljuba je - izkoreniniti ali vsaj zminimizirati trenutke slabe vesti. Mogoče se sliši smešno, ampak po neki čudni logiki imam tri četrt svojega časa slabo vest. Slabo vest, ker ne delam tega, ker delam bolj to, ker bi "morala" poklicati tisto prijateljico, ki ji že štiri mesece obljubljam obisk, ker si vzamem svoj čas in grem na telovadbo, čeprav vem, da bom po njej utrujena in gotovo ne bom šla delat za službo, kar bi morala, ker si ne vzamem časa zase in ne grem na telovadbo (sprehod), ampak se lotim dela za službo, ki pa ga potem delam trikrat dlje, ker ne pišem bloga, ker pišem blog namesto seminarske, ... ker ... ker ... je vedno nekaj, čeprav bi "moralo" biti nekaj tretjega. Dovolj imam tega. Vesolje/Bog ve, da se trudim po najboljših močeh, ampak slabo se pa ne bom počutila. Moje odločitve so moja stvar, enkrat vlečejo na eno, drugič na drugo stran, slaba vest pa nima tu kaj iskati, če ne gre za (namerno) povzročanje slabega drugim/sebi. Seveda vem, da bi kdaj lahko čas "bolje" zapravila, ampak kje pa piše, da je treba biti vedno in ves čas storilnostno naravnan in da sem v končni fazi samo stroj za izpolnjevanje nalog s seznama stvari. Ne bom se počutila slabo, če bom to, kar sem, če bom počela, to kar želim, takrat, ko to želim. In ne bom se ozirala nazaj, ker kdor se ozira nazaj dvakrat zamudi prihodnost (iz pogovora z Andreo Massijem v Sobotni prilogi).
Odločno 2013 vsem!