Modro, ki te ljubim

M o d r a / b l u e

Modra z belo ..... moja PRILJUBLJENA KOMBINACIJA.

In modro barvo želijo pri

Ladybug Crafts

Naredila sem album v mapi. Dvojni. Otroški, kar se seveda takoj vidi.

Po eni strani se kar poda v današnji s snegom obarvan dan.

V pričakovanju pomladi

Mislim, da nisem edina, ki željno pričakuje to mično gospodično, ki vsako leto po zimski belini, sivini .... vnese v naša življenja barve.

 

Prežene nas iz zaprtih prostorov in vabi na plano, zapaljuje z vsakodnevnimi novimi  in novimi prebujanji, brstenji, spreminjanji....

Izbrala sem rumeno oranžno kombinacijo in nekaj kar ni voščilnica. 

Ptički, čebelice, prebujanje pomladi ... to želijo pri 

Moving along with the times 

in kar koli, kar ni voščilnica pri
Paper Crafting Journey

Kaboodle doodles challenge blog.


 

Album v mapi, tokrat dvojni. Kar pomeni, da mapa skriva dva lista. Preprosto in za kar nekaj fotografij. Sedaj mi preostane samo še čakanje prave pomladi.

Metulji in amerikanke

Ja, tiste kuverte so res globoko pokukale v moje trenutno življenje in tako je nastal še en izdelek.

Sestavljanje amerikank v končno podobo, črno in belo kombinirano z barvami.
Ps: notranji roza in zeleni listi imajo preliv od svetle proti temni.

Takega načina zlaganja in sestavljanja ter lepljenja kuvert sem se prvič lotila pred kakšnimi dvemi leti. Vendar je teh šest kuvert ostalo v škatli z imenom "kuvertni albumi" , ker nekako nisem vedela, kako naj se jih lotim.

In ne vem kaj točno se dogodi, da človek kar naenkrat ve, kaj bi z njimi naredil, kako jih dokončal, sestavil skupaj v zaključeno celoto.

V tej mapi je tako skupaj sestavljenih 15 kuvert amerikank, po tri na en list, končno pet notranjih listov. Toliko sem namreč še imela različnih barvnih papirjev z metulji, ki so ostali od škatlic(majhne fotografije v sredini vodoravno). Fotografije v navpični vrsti pa prikazujejo nekaj notranjih vstavkov, saj ima vsak od petih listov pet žepkov za shranjevanje. 

Tudi na platnice sem dodala metulje.Podlaga za njih je narejena čisto "po gorenjsko". Pri rezanju metuljčkastih papirjev so ostali nekaj manj kot centimeter široki trakovi. Pa sem jih nalepila na podlago in potem izrezala tri kvadratke, kjer sedaj domujejo trije metulji.

Spet baby rozast list albuma :(

Kaj morem .... :) taka sem. Delam pač kar me povleče, če že tistega kar bi morala ne morem ali pa ne znam ali pa nimam ustreznega materiala (kot sem ugotovila včeraj popoldan).

Čeprav sta bila že dva lista predstavljena, je ta spet drugačen.

Kaj vem... sedaj ko sem že padla v roza.... mogoče pa še kak nastane.

Ps: objavljanja se še držim. Vendar če do jutri ne pride nova ideja(za neko naročilo),potem  bolj slabo kaže. Ker me je to totalno zamorilo na vseh področjih, da nečesa ne morem izpeljat tako kot se zagre.

 Vsi trije na kupu.

Kako nastaja album mapa

Tisto včerajšnje naznanilo o vsakodnevni objavi je prišlo povsem spontano. 5.februar se je pisal in peta objava v mesecu je bila. Se pravi, da mi je takoj lažje, saj sem nekaj že postorila. Sedaj pa se bom samo še poizkušala držati. To so moje male motivacije, ki mi pomagajo na duševnem področju. In prav nič se ne bom obremenjevala, če mi kakšna višja sila to prepreči (npr. bolezen). Ne bom pa tolerirala "napada lenobe" kar tako.

Kako se lotevam teh albumov map?
Ker je velikost, način zlaganja .. zacementiran, je s tem prihranjeno veliko časa, premišljevanja, računanja..... Ostaja samo še oblikovanje.

Iz kartona imam pripravljenih kar nekaj različnih izrezkov. Na enem kupu so večji in obrobe, na drugem kupu manjši, ki so bolj primerni za kakšne napise. In to potem premetavam in prekladam po papirju, dokler se mi zadeva ne zdi sprejemljiva. Vsi ravni kosi, ki so namenjeni za fotografije imajo tudi napisano velikost. S tem spet prihranim čas, saj samo pogledam napisano številko in temu primerno odrežem papir za podlago. Brez ponovnih merjenj in prekladanja ravnil, svinčnikov....
Druga fotografija spodaj pa kaže, ko postavljam osnovne dodatke. Mogoče bodo ostali tako, mogoče ne? (tile so kar ostali tako).

In da ne bodo samo prazne mapice sem današnjo opremila tudi s fotografijami.
Nekoč, nekaj dni v Olimjah z grenkim priokusom na hudo sinovo obolenje, ki sem ga potem dva dni zdravila sama z domačo infunzijo(dokler se ni stanje vsaj malo normaliziralo), navkljub temu, da je dobil napotnico za Celjsko bolnišnico.

V album z že dodanimi fotografijami sem na koncu dodala še nekaj malenkosti kot nalepke, izrezane otroke v gibanju, skakajoče žabe.....

Šest jih je že za menoj :)  ... saj mi gre kar dobro.

Album mapa -dvojni list

Če sem za januar rekla, da je mesec albumov, pa naj bo februar (ko je ravno najkrajši) mesec vsakodnevne objave. Mi bo uspelo?

Spet noč skorajda brez sna. Kako včasih to sovražim! Malo čez tretjo sem vstala in v tišini noči dokončala tole mapo. Mislim, da me bo tam po kosilu za kakšno uro "zvilo".

Ampak prebujanje jutra pa je bilo čudovito. Skozi okno sem opazovala Karavanke. Špičke vrhov so se počasi začele barvat oranžno in pas sonca je bil iz minutke v minutko malo nižje.

Za danes prva mapica z dvojnim listom. Takšna univerzalna, brez točno določene tematike. Čeprav mene najbolj spominja na kakšno potovanje.

Povezave do vseh albumov pa seveda lahko najdete v zavihku  ALBUMI (zgoraj).

Sedaj pa počasi delat :(

PS: takoj ko sem pritisnila gumb objavi, se je sonce na vrhovih skrilo. 

Nove mapice albumi

Še kar se dogajajo. Druga za drugo, različne tematike, barve....

Prva je takšna bolj univerzalna. Veliko različnih tematskih fotografij bi lahko uporabili.
Bilo je nekaj vprašanj kako delam te liste. Hmmmm.....Bom poizkušala fotografirat. Na kratko pa: naredim si kartonsko šablone za fotografije, morebite bordure in jih polagam na osnovo. Ko mi je kaj všeč, pa zadevo peljem dalje.

Tale drugi pa je prazničen. Moram malo menjat tematiko, ker drugače te lahko prehitro zabaše.

Lep podaljšan vikend vsem skupaj. Prav gotovo vas bo kam zaneslo. Moj se začne šele s ponedeljkom, saj med vikendom delam.

 Ps: sem se malo igrala z nekim novim  (za mene)  računalniškim programom.

Januar se poslavlja

Pa je tu! S svojim zadnjim dnevom se bo počasi poslovil in odstopil prostor februarju. Ne vem, ali tudi januarji niso več tisto kar so bili, ali.....? Meni je minil z nadsvetlobo hitrostjo. Prav nič se ni vlekel, kot pravijo, da je značilno zanj.

V prejšnji objavi je Helena spraševala o mojem prostem času.

Moj prosti čas.... Hmm, ja. Nekako se prepleta z vsemi ostalimi področji življenja. In oblikuje prav vsak dan sproti. Ker nimam strogo zacementiranih obveznosti, tako vsakodnevno usklajujem kam, kaj, kako, kdaj. Rada hitro hodim. Ne tista prava hitra hoja, pač pa hiter in enakomeren korak, na določenem pulzu. Najraje sama, včasih s kom, ki zna držati prav tak tempo kot jaz . Tako grem v prostem času včasih kar peš v mesto (15km), včasih pa z vlakom in potem te kilometre „nabiram“ v okolici.

 

To so trenutki, ko sem sama. Ko izklopim skoraj vse pritiske in preprosto uživam. Rada pogledam dobro kriminalko, triler, kako nanizanko in včasih celo kako butasto risanko, da sem na tekočem z dogajanji v otroškem svetu. 

In v popolnem nasprotju z ustvarjanjem sem zelo „tehničen tip“. In tudi to sodi v moj prosti čas, ki ga velikokrat zabijem na kakšnih montažah, napeljavah, nastavitvah aparatov, strojev, popravilih....

Ta moja ljubezen se je začela nekje leta 1993, ko me je znanec poslal v Avstrijo kupovat moj prvi računalnik. Seveda po kosih, ne kar celega. Vsak ici mini košček za sebe. In potem sem visela pri njem nekaj dni, da je vse to sestavil in vsako stvar mi je moral razložiti, pojasniti.... Potem se je to skozi leta samo še stopnjevalo. Na različnih področjih tehnike.

Je pa nekje računalnik ostal „naj“.

In še eno področje pokriva velik del mojega prostega časa. Poslušanje in spet poslušanje, svetovanje po mojim zmožnostih in vedenjih. Vedno si vzamem čas, ko je to potrebno, pa čeprav moram zaradi tega preložiti ostale stvari. Vem kako je, ko je človek v stiski, ko ga določene stvari morijo ali pač samo tisti trenutek želi vreči kriniko iz sebe.

V letošnjem letu bo tudi 5 let, kar imam svoj zelo aktiven forum, ki prav tako nima nobene povezave z ustvarjanjem. Ljudje na njem so ga oblikovali tako, da potrebuje le še malo občasnega usmerjanja, popravkov..... drugače pa sem v preteklih letih v svojem prostem času vložila vanj tisoče in tisoč ur, spisala množico objav, člankov iskala podatkov po knjigah, spletu .... in v tem času nabrala cca. 7500 objav.

Pravzaprav je tudi ta forum povezan s svetovanjem, usmerjanjem, poslušanjem, iskanjem rešitev.... in veseli me, da je rastel tako, da se jaz danes vsakodnevno vračam tja iskat nasvete in se učit novega.

Za kar gre seveda zahvala vsem aktivnim članom foruma. Zaradi same občutljivosti tematike, pa je seveda več kot polovica foruma zaklenjena in si je sodelovanje na njem treba pridobiti s sodelovanjem na odklenjenem delu.

Koliko se da spisat od prostega časa??? :)
Včasih ga imam preveč, pa ne vem kam z njim in kaj bi počela, včasih pridejo trenutki, ko se počutim, kot bi mi ne pustili dihati. A vem, da vse mine, da se vse obrača kot dan in noč ali včasih letni časi.

Danes se je tako obrnilo 14 let, kar je predčasno na svet prijokala naša četrta štručka. Z nekaj več kot 1200 gramov. Hvaležna sem zanj in hvaležna za dejstvo, da je bil tudi meni takrat tok naklonjen in me pustil pri življenju, da ga lahko gledam kako odrašča in postaja čisto samosvoja oseba.

Ja... in tako sem v prostem času tudi ne samo mama. Tudi če je potrebno inštruktor, popravljam seminarske za faks, jih oblikujem, ko so enkrat sestavljene in spisane, včasih moram še vedno z 19 letnikom k zdravniku (ravno sedaj ima zlomljeno ključico).

Sem malo čudna kajne?
Kaj hočem. Takšno me je naredilo življenje.  Starejši dve bosta letos dopolnili 27 in 24 let. In še vedno me vsako leto povabita na žurko za rojstni dan :) Seveda se pred polnočjo poberem, da se ne spremenim v bučo....

Suzy hvala za nagradico Veter v hrbet.

Novi "listi" in škatlice za njih

Januar se počasi izteka. In všeč mi je, da sem v tem januarju ostala zvesta sama sebi in sledila svojim sanjam.
Kar nekako prekratek je postal za vse kar se podi po moji glavi in mi ne pusti spati in bolj trezno razmišljati o čem drugem. Toliko projektov je še ali v moji beležki na mizi ali celo že grobo sestavljenih v škatli, ki je temu namenjena.















Dve novi mapici, ki sta nekako univerzalni, ne vezani na kako bolj ozko usmerjeno tematiko kot je npr. rojstvo, zljubezen, zima, poletje.....
Pri tem prvem pisančku je "osrčje" albuma iz enega lista (seveda sem ga zaradi zgibanja razrezala in šele potem lepila. 















Drugi je bolj svetel in še vedno dovolj razgiban. Všeč so mi te različne postavitve, kombinacije, ki jim ni nikoli konca.

Moja škatla stoji na odlagalni polici in se počasi polni. Vendar pa je ta moja (ki bo tudi čisto zares samo moja) kar malo velika. Zato sem razmišljala naprej -o manjših embalažah za hrambo teh listov.

Nekaj popisanih listov, skiciranih osnov in hitrih preračunov je obrodilo tale stojalca. Velikosti ostajajo enake kar se tiče višine in globine, le širino sem spreminjala. Seveda pa sem  že v čisto samih začetkih izhajala iz tega, da naj bi albumi s fotografijami praviloma stali in ne ležali na polici. Kot drugo sem želela nekaj, kar preprosto lahko postavimo ali poleg knjig ali pa nekam povsem samostojno. Mogoče poleg rjavega lončka z zeleno lončnico, med dva takšna lončka ali poleg kosmatega rjavega medvedka.

Kot mape tudi tukaj brez dekoriranja. Okrasni satenski trak, ki mu bom morebiti dodala še nekaj obešeno na vrvico in to je to. Mogoče bom kdaj kasneje razmišljala drugače in bodo stojalca tudi drugačna. A trenutno me kot rdeča nit vodi -BREZ.

Talo stojalce je že polno. V sebi nosi šest mapic.