Preprosto modro

Spet nekaj za mojo dušo......prepustila se je, zapela in zaplesala, se spustila preko začrtanih okvirjev in preprosto ..... uživala.

Papirji so ležali tu in tam, nekje tube, lepila.... Nič mi ni bilo mar za nered. Le sledila sem notranjim videnjem.

Ena stran, dve strani, trak za zavezovanje, mogoče platnice ...... ?

Misli so divjale kot nore, pa vendar so roke ostajale mirne in sproščene. Niti to, da sem včeraj lazila v Ljubljano in praktično izgubila ves dan, pa vendarle na koncu ostala praznih rok, me ni vrglo iz tira (Navkljub poprejšnjim telefonskim dogovorom je bila trgovina namreč zaprta in domov sem se vrnila praznih rok. Jezna in razočarana. A le za nekaj ur. Potem sem že kalkulirala, kako bom ali mogoče ne bom izpeljala tisto, kar moram narediti. Malce me je oblivala vročina, na koncu pa sem vendarle sklenila, da sem naredila vse kar sem mogla in so to stvari, na katere nimam vpliva in ne vidim nikakršnega smisla v tem, da se predajam malodušju, na hipe že kar histeriji in paniki. Ampak resnično se mi ne zdi pošteno, da kar zaprejo, pa je njihov uradni čas obratovanja vsaj še uro). 

In tako sem nadaljevala s tem preprosto modrim albumom in ga danes trmasto dokončala, čeprav me je proti koncu že kar malo "basalo" kako in kaj, kam, kaj še....

Album v sebi skriva kar nekaj prostorčkov za shranjevanje. Razni žepki iz katerih se izvlečejo listi za fotografije in/ali tekst, S 3d trakom prilepljeni okvirja, ki imata vstavljiv karton za fotografije (lahko dvostransko), majhna kuvertica je tudi nekje zataknjena. V njej pa so trenutno shranjeni "dodatni" koščki, ki jih lahko dodajamo kasneje, ko so fotografije že v albumu. Dve strani nimata nakazanega prostora za fotografijo. Sta pač prepuščeni presoji....

Več posameznih fotografij lahko najdete v albumu Simple blue.

Pa še koščki, ki so shranjeni v kuverti:

Sedaj pa še počakamo konec praznikov in skočimo nazaj v ustaljene tirnice.

Metulji v letu

Po pticah še metulji na albumu. Ker gre pri tem načinu sestavljanja albumov za polovične liste, mi jih je polovica ostala in sem se čisto impulzivno odločila, da jih kar takole porabim.

Ptice so zamenjali metuljčki in rožice.

Vse ostalo pa je enako: naključno skupaj lepljeni papirji, velikost. Več fotografij v albumu Fly.
In pa še hvala vsem za mnenja v zadnji objavi.

Hmmm .... jagode ali češnje? .....

... to je sedaj vprašanje :) :) Jaz bi jagode. So mi nekako ljubše kot češnje.

Spet! trodelni komplet (le kam neki sem padla? ...med same trojke). Uporabila sem nekako "nedifinirano" oblikovanje. Čeprav je dovolj prostora, da bi lahko dodajala tudi napis, sem se temu trmasto izognila in tako je lahko to kompletek za rojstni dan  ali pa kar tako.

Tudi notranjost zloženega albuma sem posula z jagodami. Sicer na papirju. Pa nič zato, če jih je tako veliko.  Saj so namenjene temu, da jih delno prekrijemo s fotografijami.

Ker nimam rada zapletenih sistemov zapiranj, sem se tokrat odločila kar za "zapenjanje" z okrasno leseno ščipalko (kupljeno pri najboljšem sosedu).
foto: zaprti album , foto: voščilnica

Od jagod k češnjam. O njih ne bom nič kaj dosti pisala, saj se jagodna zgodba tu le ponovi. In v notranjosti velikooo češenj.

V zadnjem času res veliko delam. Saj je opaziti, mar ne? Nekaj je to seveda tudi povezano s trgovinico, pa vendarle ne tako veliko. Saj to ni tista prava trgovina. Za pravo trgovinico še vedno delam povsem premalo. Želela sem si le več preglednosti in pa še bolj kot to .... poenostavit možnost povpraševanja po določenem izdelku. Še vedno se največ izdelkov naredi po sistemu: meni pa je tole všeč, ampak bi tukaj drugače, pa drugo barvo, pa ..... (Tako da Vladka: so tvoja razmišljanja obrnjena v povsem pravi smeri). In sam program, ki je na moji spletni strani, to seveda poenostavlja. Lahko rečem, da sem ravno nekaj takšnega želela, čeprav moram priznat, da nisem ravno človek, ki bi si ogledal 100 in eno stvar preden se odloči, ampak zgolj sledim nekim mojim notranjim videnjem in hotenjem. In potem to meljem in meljem... porišem in popišem nekaj listov....
Samo izbiro osnove sem prepustila nekemu dolgonogemu fantinu in potem so sledili tedni usklajevanj, sprememb in predvsem mojih butastih vprašanj, ko kaj ne razumem in mi ne gre tako zlahka v glavo. Dva nova programa sta kot "nebodigatreba" tujek stopila v moje življenje in zmotila moj mir.
Odzivi in moja pričakovanja?
Jih še zbiram. Kar nekaj odzivov je bilo v stilu, da še vedno prisegajo na mojo staro spletno stran. Ampak le ta je resnično nepregledna, ko hoče človek nekaj naročiti in potem imamo kolobocije v stilu iskanja in množice vprašanj, če je to to (polovica me kontaktira po mailu, polovica kar telefonsko). Čeprav sem že tej prvobitni spletni strani malo pred novim letom naredila korak naprej in določenim izdelkom začela dodajati cene(na željo). Še dobro, da v sebi združujem volka samotarja, fijakerskega konja, nosim horoskopsko levjo grivo in sem mačka po kitajskem horoskopu. Ko in kadar nisi del črede, je to več kot dobrodošlo. Da pač lažje stopaš po svoji poti, slediš samemu sebi.
In moja pričakovanja? Nič posebnega, vsaj trenutno ne in tudi ne v osnovi zasnovano z velikimi pričakovanji. Vesela sem vsakega naročila, vprašanja, povpraševanja. Ni samo da rada to počnem, ampak preprosto moram. Moja duša je takšna. In jaz jo zgolj hranim. Sem se pravilno odločila, pa bo itak pokazal čas. To je stadij v katerem nimam kaj izgubiti, lahko le pridobim. Sem potrpežljiva. Če pomislim na to, da sem večino svojega življenja vezana zgolj samo na domačo hišo(brez vseh tistih spremljevalnih ljudi, ki so ponavadi v življenju vsakega posameznika), sem pravzaprav naredila veliko: postala sem prepoznavna. In to za seboj potegne tudi povpraševanje, morebitna naročila. Tudi takšna, ki jih moram preprosto zavrniti. Ker ali preprosto tega nisem spodobna narediti(škatle takšnih dimezij, da jih lahko delajo samo stroji), ali pa so hotenja po tako velikih količinah, da jih ne zmorem realizirati (dva zadnja primera: 12.000 kom. določene darilne embalaže in 1.500 velikonočnih voščilnic čisto določene oblike). Ampak vsi ti primeri mi povedo to, da ljudje vedo za mene, sem vidna. In to je pogoj, da lahko z ustvarjanjem, ki mi je pisano na dušo, tudi lahko kak euro zaslužim. Saj smo na marsikaterem ustvarjalnem blogu brali, kako bi to počeli neprestano, če bi lahko.

Košarica....???
V mojem primeru se mi je zdela nujno potrebna. Ko dobim "napad" nekaj narediti, to ni ena voščilnica, en komplet..... ampak delam dokler ne čutim, da sem se izčrpala. To ni nekaj kar želim,  ampak samo preprosto moram v danem trenutku. Čista logika govori, da toliko tega sama ne potrebujem (ne jaz sama, moji otroci, ki veliko tega znosijo za darila, ne vsi tisti moji znanci, ki jim je moje delo všeč in jim rada poklanjam izdelke kar tako).In zato košarica. Se bo to obneslo? Odkrito? Dvomim. Ljudje še vedno namreč težijo k naročilu nečesa za kar lahko povejo svoje želje. Jaz lahko izgubim samo nekaj svojega časa (pa vseeno ne proč vrženega) in nekaj uporabljenih materialov.
Mi je lažje, ker sem na tej poti sama, neodvisna od vseh in kogarkoli, brez zacementiranih obveznosti.

Prazniki -1.del

Pa je za nami prvi del praznikov. Sem namenoma naslovila objavo 1.del v upanju, da nam bo drugi del vsaj malo služilo vreme in bomo lahko izpeljali naše plane.

Nič posebnega se ni pri nas dogajalo. Vse tako malo .... v počasnem posnetku. Otroka sta bila kot vsako leto zadolžena za oblikovanje pušpanovih grmičkov. Pa nam ne gre ravno po naših planih. Bi bilo bolje narediti neko kovinsko ogrodje in po njem obrezovati.

Stojijo tik pod španskim bezgom. Rada imam košate grmiče. Tale moj bezeg je kar malo podivjan. V širino meri (zgoraj , kjer ga puščam cveteti) kar tam okoli 4 metre.

Najmlajša je skupaj spravljala darilca za sorodnike. Ideja, da bi še nekaj dodala v sredino cvetov, ji ni bila všeč. In je naredila po svoje.

Zagoreli so naši prvi plameni ob nam dragi reki. Uživancija 100 na uro. Moj sine pravi, da se mu smilijo vsi tisti otroci, ki živijo v mestu. Le kaj neki počnejo? ko nimajo takšne reke blizu. Nobeno morje in druga počitnikovanja njemu ne odtehtejo te reke. Pravi da so to najlepši in najmočnejši spomini.

Seveda tudi brez pirhov ni šlo.

Otroški kompleti z rožicami

Sedaj bo pa lahko že kdo rekel, da pretiravam. Mogoče pa res. Ampak v teh dneh sem se zgolj prepustila in ... tukaj so štirje novi kompletki.

Bele pike tokrat za spremembo niso bile potrebne, saj sem se odločila za dodajanje papirnatih cvetov. Največji na vrečki in potem manjši na voščilici in mini zloženem albumu.

Velikosti, način zlaganja .... je ostalo nespremenjeno.

Tokrat sem v vrečko priložila še dva majhna zaznamka v pripadajoči barvi, ki se ju lahko v album doda naknadno (po en okrogel in en kvadraten; z dodanim zelo ozkim satenskim trakom).
Več fotografij v albumu Pastel with folowers. In JA! .... v moji glavi se že podijo nove ideje.

Malo novo bitjece

Takšen naslov sem dala še  enemu od tistih "nedifiniranih albumov", ko je album lahko primeren tako za deklico, kot dečka.

Nastajal je sočasno s tistim pred kratkim predstavljenim. Ko mi nekdo nekaj naroči, rada naredim vsaj dve izbiri. Nekako bolje se počutim in mirno. Občutek, da sem naredila tisto, kar sem tisti dani čas zmogla in znala, se je podilo po moji glavi in sem znala spraviti ven .... je vreden veliko več, kot samo ena izbira.

Malo večji od prejšnjega, podolgovate oblike, lepljen in z notranjimi žepi, kjer sem shranila zgolj enobarvne kartone, saj sem ponovno želela, da pridejo do izraza papirji. Platnice so tokrat v enem kosu, z na sredini ustvarjenim hrbtiščem.

Jah, brez belih pik tudi tokrat spet ni šlo. Ne vem, zakaj so se mi te pike (takšne in drugačne barve) tako zelo prikupile. Hčera pravi, da je že kar malo čudno in ne tako moje, če jih kje pač ni. Ampak nisem ravno pretiravala z njimi, saj sem uporabila tudi nekaj imitacije šivanja in tako potem zmanjka prostora za pike :)

 Nekaj notranjih listov. Dodatki večina dodajani s 3d blazinicami (čeprav samo tako napišem, v resnici pa imam velik kolut tega penastega traku in potem pač režem tako kot rabim). To sem se navadila še  takrat, ko sem veliko delala 3d in piramidno tehniko.

Več posameznih fotografij pa v albumu Malo novo bitjece.

Lila vijolični odtenki na otroških kompletih

Še dva kompletka sta nastala. Taka klasična .... z dvojno vrečko, voščilnico in mini zloženim albumom.

Motiv v krogu je tokrat zamenjal kvadrat.

Tortice in kariraste pentlje.

Medo in tekstilni dodatki.

Mislim, da ni potrebno posebaj izpostavljati, da rada delam te komplete (se vidi samo po sebi). Pa tudi nekako moram napolnit trgovinico. Hvala za vse komentarje in želje, tebi Vladka pa napišem še kaj več, ko bo čas. V tem tednu sem malo omejena z računalnikom, neprestano na poti med Avstrijo in raznimi konci Slovenije (še kosilo scopram in se odpravljam v Celje), dodatno pa še doma prenavljamo hčerino sobo. Skratka ena velika norišnica :)

Ptičke so mi povedale

V teh dneh je naokoli vse polno ptičjega petja, ščebetanja, majhne ptičice nosijo najrazličnejše materiale v svoja gnezdeca (pri nas imamo štiri hišice namenjene za valilnice).

Pa naj se ptice naselijo še v album! ....sem si dejala in lotila dela. Enkrat sem nekje naletela na takole oblikovan album, pa žal pozabila kje. Se bom morala po Vladkinih navodilih lotiti shranjevanja. Žal vse prevečkrat pomislim, da tega pa res ne morem pozabiti: kje, kdo in kako.

Povsem preprosta zadeva (album), kjer osnovno zgodbo pripovedujejo zgolj papirji. Tako v notranjosti ni nikakršnih dodatkov, dodelav in podobno. Le papirji, ki čakajo, da jih ekdo tako ali drugače polepi s fotografijami, mogoče doda besede, kak dodatek....

Izdelane so zgolj platnice. In tu sem uporabila ptičke(dobro, saj sem ter tja poplesujejo tudi po notranjosti). Le pojejo ne tako lepo kot oni zunaj. Še nekaj rožic, imitacije zelenih delov cvetja in album je tu.

Pastelni odtenki v kombinaciji z belo

Čudovite mehke pastelne tone sem med vikendom združevala z belo. Saj se nekako najbolj podajo skupaj.

Da so tokrat štiri v kompletu, je povsem slučajno: toliko je namreč bilo narezanih krogov, pa sem jih kar poštempljala. Dva sta ostala in bila sem tako lena, da se mi ni dalo odrezati še tretjega (za en komplet), ampak sem ju prihranila za ... verjetno še kakšno tako serijo, saj mi je nastalo zelo všeč.

Tule npr. moder kompletek: vrečka, voščilnica in mini zložlen album. Na povsem preprost način, a meni se zdi, da je nastalo kar luštno darilce. 
In še dve novički: 

• škatlice iz dveh objav nazaj so požele kar nekaj občudovanja, kar me je silno razveselilo, saj sem pravzaprav želela, da bi bili z njimi zadovoljni in bi jim bile všeč;
• in....končno sem začela urejat mojo malo trgovino. Če še niste opazili: link do nje  sem dodala pred kakšnim dnevom, čisto na vrhu strani desno."Trgovino" tako bolj  na "izi", saj sem želela le, da izdelki postanejo bolj pregledni, da se vidi, če imam kaj na zalogi in katere izdelke lahko kdo naroči. Gre bolj počasi, saj se ubadam sama, ampak počasi bo. Saj se nikamor tako zelo ne mudi. Tile kompletki se npr. nahajajo tule, kjer lahko tudi več izveste o njih (velikost inp). In prav nič odveč mi ne bo, če mi bo kdo dal kakšen nasvet, mnenje glede same trgovinice.

 

Ps: baje se nam obeta kar lepo vreme ta teden. Jaz sem danes posejala rože, dva paketka me še čakata da ga posejeva skupaj s hčero. In pa jagode. Tudi te je potrebno letos na novo posejati.

On ali Ona ... to je sedaj vprašanje

MI je bilo kar malo težko narediti en tako nedifiniran album, čeprav sem mislila, da s tem nimam težav. Se še ne ve kaj bo, ampak nekaj definitivno bo! Tako je bilo tudi pri tem mojem albumu: nič nisem vedela kako naj se ga lotim, ampak vedela sem, da bo nastal. Nekako že.

Da sem se odločila za takole vezan mini album, je bila pravzaprav usmeritev naročnice. Nekako tako(neka modro bela zimska zadeva)..... samo drugačnih barvnih odtenkov.

Še nekaj strani iz notranjosti ...

Sem fotografila preden sem ga vezala(zato ti prazni stranski prostori). Pač običaj, da na podlagi fotografij naročnik potrdi ali je to to ali je pričakoval nekaj povsem drugega, želi kakšne spremembe.

Čeprav pristop z mešanimi občutki in nekako izgubljeno, je bil na koncu všeč tudi meni. Kar je pa še pomembneje ... tudi naročnici. 

Več fotografi v albumu On ali ona.

Za obletnico

Kot bone sem jih oblikovala že dolgo nazaj za neko znanko, ki jih je potrebovala za svoje delo (masaže).

Tokrat sem jih po navodilih oblekla v rdeče črne preobleke, dodala srčke in za zavezovanje povoščene  vrvice. Notranjost vsebuje samo umazano bel prazen list(prav tako na željo), da je dovolj prostora za pisanje svojih idej o tem kaj podarjamo.

 

Upam, da je nekdo prijetno presenetil svojo boljšo polovico. 

Škatlice in vabila

Nekaj majhnih škatlic je nastalo.

Iz enostranskih papirjev in nekaj iz dvostranskih papirjev.

Brez lepljenega dna, pač pa zgibane.

In še vabilca na rojstno dnevno zabavo. V bolj svetlih tonih, saj mi že preseda ta sivina in veter zunaj.