Od četrtka do sobote

Po klekljarskem projektu sem se končno lahko posvetila nakitkanju. Je nekaj deklet kar nestrpno čakalo na svoje kompletke. Dva dni sem gnetla, valjala, pekla, pa še malo brusila in lakirala. Polizdelkov je nastalo za en velik pekač, sedaj jih bom morala še sfiniširati v všečne kose nakita. Pri tem sem ugotovila, da bom morala biti pri delu s fimo maso bolj previdna in začeti redno uporabljati rokavice, saj je moj palec na desni roki boleče zacvetel. Očitno imam eno obliko alergije, ki se pokaže z v živo razpokano trdo kožo :(

Prvi trije kompletki so že pri novih lastnicah in vsak mi je po svoje všeč. Izdelave zapestnic sem se lotila prvič in priznam, da je z njimi kar nekaj dela. Končno sem si tudi omislila svedrčke za vrtanje luknjic v že pečene kose polija, držala sem naredila kar iz mase, ki se sveti v temi. Ha, ha, sedaj jih bom med neredom na mizi brez težav našla, samo luč bom ugasnila in zasvetili se mi bodo pred očmi :)))

Prvi kompletek je na črni osnovi s prelivajočimi se kovinskimi lističi.


Drugi kompletek je v tigrastih barvah ... zlata, bakrena in črna. Zraven sodi še škatlica.


Tretji je klasično črno-srebrn.


Danes je bilo na vrsti sobotno srečanje z dekleti v Velenju. Super smo se imele in moje baterije so spet polne. Za organizatorke sem sestavila tri ogrlice v mini škatlicah. Saj vem, da se sedaj večinoma podarja material za ustvarjanje, ker pa sem bila v Velenju prvič, sem se vseeno odločila, da prinesem nekaj svojega.

Za Urško zemeljski toni v bordo škatlici.


Za Natašo njej ljubi viola odtenki.


Za Lidijo umirjene barve v živahni škatlici.


Sodelovala sem v swapu fimo palčkov-malčkov. Priznam, da me je čas prehitel in sem jih izdelala v naglici, zato z njimi nisem zadovoljna. Vseeno sem raje naredila to različico, kot pa da bi se s swapa odjavila. Se bom prihodnjič bolj potrudila in si splanirala obveznosti, obljubim ;)


Naj se še pohvalim, da mi je bil žreb naklonjen in sem nova lastnica čudovite Urškine glinaste šatulje. Slikico sem si sposodila z njenega bloga, moja pa je srednja bela šatulja. A ne, kako je lepa :))) Urška, še enkrat hvala!

Swap, psst škatlica in nekaj sladkega

Sobota je bila namenjena srečanju otočank v Dekanih. Preživele smo čudovit dan, poln smeha, dobre volje, sproščujočega čveka ter sladkih in slanih dobrot.
Alenka, po novem Kiči-miči, je organizirala svoj prvi swap, swap škatlic. In izpeljala ga je odlično. Prav tako smo se odlično izkazale ustvarjalke, ki smo v njem sodelovale, saj je nastala kopica čudovitih škatlic. Sama sem postala ponosna lastnica škatlice od Mily, mojo škatlica pa je odpotovala na Štajersko.

Ker zadnje čase pri swapih, ki se menjajo na srečanju, ne vemo, za katero swapiko bomo izdelale darilo, sem se odločila za klasiko. Nisem hotela uporabljati živih barv, da bi bila škatlica karseda uporabna. Že od pomladi imam doma čudovite bombažne papirje s cvetličnim potiskom. Ta, ki sem ga uporabila pri tej škatlici, je najtanjši, kar prosojen, zato sem ga najprej s hotgloss tehniko nalikala na papir in potem oblekla iz lepenke izdelano škatlico.


Ja, jezila sem se na pol milimetra prenizek hrbet pokrova. Pol milimetra! Ampak razlika je velika. Pokrov sem imela že popolnoma izdelan, okrašen hrbet, le rožice so manjkale. Ko sem hotela prilepiti še škatlico, pa sem ugotovila, da se zaradi prenizkega hrbta ne zapre. #@%&*@&#!!!! Šment! In sem, hočeš-nočeš, ponovila vajo. No, sedaj imam ene ekstra platnice in samo še škatlico naredim, pa bo ena na zalogi :)

Ker sem bila ravno v elementu, sem škatlico naredila še za organizatorko srečanja Suzy. Zaradi obilice dela s srečanjem, pa ogromno količino slastne figove marmelade, ki jo je skuhala za nas, se swapa ni mogla udeležiti. No, sedaj ima vseeno eno škatlico :) Dokončala sem jo tik pred zdajci in to pri Klavdiji doma - Klavdija, hvala za trakec ;) Iz Londona ... ni to kar tak trakec :D


Na srečanjih se vedno do sitega najemo raznoraznih dobrot. Ker sem sama neozdravljiv čokoholik, sem spekla slastne kocke s čokoladno-mascarponejevo kremo in dodatkom banane. Pladenj je bil še pred večerom prazen :)


Dan se je sicer zaključil malce nepričakovano, ampak smo se kljub vsemu s Klavdijo in Škrgo nasmejale do onemoglosti. Pa še kupček ustvarjalnega materiala smo prinesle z urgence, kdo bi si mislil :)


Naslednjič se dobimo na kostanjevem srečanju v Prečni ... komaj čakam :)

Rožica zate

Predstavljam vam mojega medija, ki sem ga naredila za swap voščilnic s palčki-malčki. No, palček-malček je samo eden, ampak pogojem swapa sem zadostila. Na rjavo podlogo sem odtisnila bele marjetke, se še malo poigrala z blazinicami in voščilnica je bila končana.


So pa ti mediji tako luštkani, da se jih zlepa ne bom naveličala :)

Aja, voščilnico je dobila Lili.

Moja prva Gorjuss deklica

Pa je le prišla na vrsto. Ta odtisek mi je podarila Sonja. In uboga dečva je kar dolgo čakala v kuvertici z odtiski, da sem se jo le spravila pobarvati. Hm, kaj čmo, šele v ponedeljek sem si končno kupila slavni white spirit brez vonja, papirnata palčka je bila že nekaj časa doma, super mehke Lidlove barvice pa prav tako.

Prav tako sem se prvič igrala s senčenjem z blazinicami in ... jojprejoj ... manjka mi še toooooliko barv :) Pa prav zabavno je. Papirjev imam nekaj na zalogi, tako sem že v začetku vedela, v kakšnih barvah bom skombinirala voščilnico. Recimo, da mi je še kar všeč in moram še ene par podobnih punčkastih narediti, da porabim odtiske, ki si jih je nagrabil tahrčkasti moj drugi jaz ;)

Za zaključek vam pokažem še dve punčkasti voščilnici iz arhiva, ki na blogu še nista bili objavljeni. Naredila sem ju za swapa vočilnic Sarah Kay, ki ju je na otočku organizirala Simona.

Swap torbic

Na našem internetnem otočku je Urška razpisala swap torbic. Sprva sploh nisem nameravala sodelovati, ker pa sem enkrat stegnila jezik, oziroma prste na tipkovnici, in komentirala zapis ene od ustvarjalk, sem se pač še prijavila.

In minevali so dnevi ... in tedni ... vedela sem že, da bom torbico šivala za Natašo, pa še kar ni bilo nič z mano. Dekleta so se na forumu že javljala, da so torbice končane, fotke poslane, jaz pa ... tri dni pred rokom sem se končno odpravila v Kilometer po blago. In to je bila ljubezen na prvi pogled. Rožice, kaj pa drugega.

Kaj pa kroj? Kdo bo zdaj, tik pred zdajci, po internetu brskal za modeli? Doma imam dve torbici, ki mi ju je naredila teta, tako, da sem imela model za naramnice. Ampak kroja pa še vedno od nikoder. No, na koncu sem našla enega v stari Burdi, hm, samo slikca je bila velika 5×4 cm. Linije sem nekako prenesla na večji papir in bila s krojem končno zadovoljna.

Šivanje je bilo prava pustolovščina, saj je moj 18-mesečnik veselo skakal naokrog in radovedno pogledoval proti gumbom na stroju. Ko me ni bilo zraven, je seveda tudi kaj ponastavil. K sreči se je vse v redu izteklo.


Torbica mi je noro všeč in ta teden bo nastala še ena zame. Še podobno zaponko moram najti ali pa bom šla kar po enako. Pa še kaj blaga moram poiskati, če me prime, da bi zašila še kakšno viška. Saj rojstnih dni itak nikoli ne zmanjka ;)

Aja, velika je približno 40×23 cm, naramnice pa so ravno dovolj dolge, da jo daš na ramo ali pa jo neseš v roki.

Zlata nitka in čarobne palčke

Nadaljujem z objavo, ki me je mučila ves prejšnji teden, saj zaradi srečanja nisem smela objaviti fotografij nakita, s katerim sem sodelovala na swapu ogrlic.


Mirne duše lahko rečem, da je to nekaj, na kar sem do sedaj skoraj najbolj ponosna. Lotila sem se namreč klekljanih obeskov. Ker doma nisem imela primernega papirca, ki bi bil namenjen prav za nakit, sem pomanjšala enega, ki je sicer namenjen za novoletni okrasek, drugi pa je miniaturni prtiček. Pomanjšala sem ju za 50%, klekljala pa sem s štirimi pari zlate nitke Madeira (sicer se lahko uporablja za pickpoint). Vsak od njiju je bil narejen v dobrih treh urah.


Še največ težav sem imela z izbiro osnove, kako naj obeska spravim okoli vratu. Najprej sem z isto nitko obkvačkala plastificirano žičko, pa je bila prelahka, oz. se je preveč zvijala.


K sreči sem v Levčku našla ''memory wire'' in jo prav tako obkvačkala, hkrati pa upala, da bosta nakit dobili punci s tankim vratom. Želja se mi je uresničila, saj je bila Pupa verižice zelo vesela, za Namo pa niti ne vem, saj ni kaj posebej komentirala :( In ja, sem malo užaljena.

Itak, tudi tukaj velja, da je kovačeva kobila bosa, saj nimam pojma, kdaj bom kaj takšnega naredila tudi zase.