Razstava v Rayherju

V trgovini Rayher je ena od izložb vsak mesec namenjena ustvarjalcu meseca, kjer se postavi prodajna razstava. Oktobra sem na vrsto prišla jaz. Saj ne, da sem za datum postavitve vedela že maja. Imela sem hude načrte, kako bom naredila eno gajbo novoletnih voščilnic, pol prikolice toaletk in etuijev za mobitel, pa celo mavrično lestvico nakita. Pred mano je bilo dooolgo poletje in nešteto ur časa, kajne?

Ne. Zakaj bi stopila iz svoje kože? Kot da se ne poznam perfektno do potankosti. Tako se je ponovno izkazalo, da je najboljši navdih za ustvarjanje tista ''last minute panic''. No, pri meni se je k sreči raztegnila na štirinajst dni. Noči so se skrajšale, večeri krepko podaljšali in danes, ko sem postavljala izložbo, sem končno dojela, da mi je le uspelo speči, zbrusiti, spolirati, polakirati lepo število kosov nakita. Voščilnice še pridejo na vrsto.

Še vedno upam, da bom v tem mesecu uspela redno dopolnjevati ponudbo in narediti tudi kaj novega. Nujno pa potrebujem par noči z normalnim urnikom spanca.

Skratka, lepo vas vabim, da si v tem mesecu vzamete čas in si pogledate, kaj mi je uspelo pripraviti, sezona obdarovanj se navsezadnje hitro bliža.

 

Ker pa je danes tudi dan, ko mineva leto dni od odprtja Rayherjeve trgovine, smo se s sodelavci posladkali s tortico. Žal mi ni uspelo, da bi jo spekla doma, je bila pa tudi ta iz slaščičarne Plato vrhunska.

Medaljončkanje

Kako je meni luštno! Novostim, ki so za preizkusiti, sploh ne pridem do konca. Ta teden so to medaljončki in dodatki iz Rayherjeve ''vintage kolekcije''. Prvi dan sem se še malce bremzala, včeraj pa sem si dala duška. Pripravila sem si scrapbook papirčke z luštnimi motivi in potem se nisem mogla ustaviti. Preizkušala sem različna lepila in lake, da se dobro pripravim na predstavitveno delavnico prihodnji četrtek. 

Všeč mi je, da lahko sestavim šmensi uhančke, šmensi stopnja pa je predvsem odvisna od vzorčka uporabljenega papirja.

 

Potem so tukaj ljubki prstančki s cvetličnim vzorčkom, tako 'mehko' nosljivi in že vem, da bodo za zraven nujni gumbkasti uhančki.

 

 

Vintage videz pride najbolj do izraza pri damskem prstančku in mističnem obesku.

 

Priznam, včasih je za spremembo luštno ustvarjati takšen ''instant'' nakit, ko samo sestaviš kupljene delčke, me pa že pošteno srbijo prsti, da medaljončke skombiniram s poli maso.

Še več črne beline

Ustvarjalna mrzlica pri meni (še) ne popušča. Res se ne spomnim, kdaj sem nazadnje vsako prosto minuto preživela za mizo. Odziv prejšnji teden na tisti prvi obesek je bil neverjeten. Pobožal je mojo dušo, hvala vam! Na koncu sem se vseeno odločila, da ga zadržim zase. Res je tako lep, da ga je veselje gledati in nositi.

Ker pa so bila dekleta vztrajna, sem naredila še dva (skoraj) enaka obeska, lotila pa sem se tudi sestavljanja novega kalejdoskopa. Tako bom ta teden še kar potopljena v ustvarjanje v črno-beli kombinaciji, potem pa me bo verjetno kmalu spet potegnilo v pisane barve. 

 

  

Iz odrezanih koščkov, ki jih je seveda škoda zavreči, sem sestavila še dva para zanimivih uhančkov in en par v preverjeni obliki.

 

Pa prstan seveda ne sme manjkati. Tudi ta vzorček mi je zelo všeč.

 

Lepo se imejte. Pri meni se dogaja 100/h :)

Črno-bela ljubezen

Že zadnjič, ko sem sestavljala živopisan kalejdoskop, sem vedela, da bo naslednja na vrsti ČB kombinacija. Komaj sem čakala, da se je lotim. Dopoldne sem preživela ob valjanju in sestavljanju. Vmes sem ga tudi kapitalno pobiksala, ampak ne bom razglabljala kje, glavno je, da se na napakah učimo ;) 

Najprej sem naredila obesek v obliki ščita na zadnji fotografiji, potem pa sem vzorček še malce pomanjšala in nastal je ta podolgovat obesek, ki vam ga predstavljam na prvih dveh fotografijah. 

Ko ga gledam in božam, vem, da se je izplačala vsaka minuta dela, brušenja, poliranja ... Enostavno mi je to tukaj in zdaj najljubši kos nakita EVER! Ko sem na sredino vstavila brušen kamenček, sem vedela, da mora imeti kovinsko verižico. 

Ja vem, saj imam rada barve, ampak kadarkoli se vrnem k ČB kombinacijam, me prav tako zasvojijo. Enako je bilo s toaletkami. No, ker sem se v preteklih 14-ih dneh naužila barv, bo nekaj prihodnjih dni rezervirano za ČB kombinacije. 

Dve zapestnici

Včeraj sem ob urejanju fotk pozabila na ti dve zapestnici, ki sodita k tropski kolekciji. Predem šibnem na oddih, hitro pišem to objavo, saj se dovolj dobro poznam, da vem, da se bo drugače kaj hitro začel nabirati zaostanek.

Jaz zapestnic običajno ne nosim, ampak mislim, da se bo to, tako kot se je pri vsem nakitu, tudi pri zapestnicah spremenilo. 

Visoki sta 2,7 cm, notranji premer pa je 6 cm. Na zapestje se natakneta od strani in tudi mojih močnih kosti nič ne žulita ;)

Porabo energije pri izdelavi moram še naštudirati, saj sta ti dve narejeni tako, da sta pečeni trikrat. Hm ...

Tropski pragozd

Ustvarjanje tega tedna zaključujem s predstavitvijo nakita, ki sem ga sestavila včeraj zvečer. Najbolj sem navdušena nad prvo ogrlico, zdi se mi, da je noro dobro uspela. Ko sem rezala oblike iz surove mase, sem vedela le, da hočem narediti nekaj drugačnega, ne tako klasično 'mojega'. Kako težko je zradirati simetrijo, kar ni in ni šlo. No, na koncu sem se odločila za kapljice in zanalašč naredila samo tri bunkice, da me ja ne bi premamilo, da bi na vsako stran dala po dve :)

Uf, fotografiranje je bil svojevrsten izziv. Nakit sem sestavljala pozno ponoči in ga nisem hotela fotografirati pod lučjo, ker so barve povsem popačene. Zjutraj pa sneg, oblačno, mračno vreme. Pa je kar šlo. Malo sem potelovadila, ko sem fotkala svoj dekolte, potem pa sem na kuhinjsko okno nalepila peki papir in rezultati so po 78-ih fotkah kar OK.

Nadaljevala sem z velikim kvadratnim obeskom, ki je bil narejen prvi. Velik je 6×6 cm in sam samcat je preveč izstopal. V družbi z bunkicami pa je super za te zimske dni, ko nosimo puloverje.

Seveda ni šlo brez meni tako ljube oblike ščita. Vedno znova se ponavlja, nikakor se je ne naveličam. 

Pa žličasta oblika z ovalnim izrezom in mozaik v kombinaciji kalejdoskopa in Stroppel cane. V bistvu sem pri tem obesku videla, da je bila prva Stroppel zloženka predrobna. Zato sem pri tej drugi uporabila enake odrezke, med plastmi pa sem namesto črne uporabila turkizno barvo. Čeprav je sprememba majhna, je razlika velika. Barve bolj zažarijo. Res, kot tropski pragozd.

Brez uhančkov ni življenja! No, tako resno sicer ni, ampak jaz se brez prav čudno počutim. Sploh ne čutim, da jih imam gor, če pa si jih pozabim nadeti, mi manjkajo. 

Ti prvi me spominjajo na krila kačjega pastirja. Sploh so mi prvi trije pari všeč prav zaradi simetričnega vzorca (ne morem pomagati, takšna sem :P)

Za konec pa še nekaj prstančkov, ki se zelo udobno nosijo. Ravno prav so izbočeni, da se lepo 'uležejo' na prst in nič ne štrlijo stran.

Tako, sedaj me čaka sproščujoč vikend, brez družine, brez ustvarjanja, samo vse štiri od sebe ob bazenu in v savni s prijateljico. Pravi babji vikend! No, pa kakšno knjigo bom s sabo vzela ;)

HVALA vam za vašo spodbudo, rada vas imam!

Eksplozija barv

Tako, kot sem zadnje dni v to mečkanje padla, pa že dolgo nisem :)

 

Zunaj je vse belo in morda me prav zaradi tega tako vleče k živim barvam. Čeprav sem si domov prinesla tudi druge barve, sem ta teden ostala pri moji priljubljeni kombinaciji. Ideja za kalejdoskop vzorček ni moja, našla sem jo med brskanjem po Pinterestu. No, veseli me, da je kljub temu, da sem začela z delom po navodilih, končni rezultat drugačen. Najbolj so mi všeč modri metuljčki :) 

 

Iz te klobase bo nastalo kar nekaj krasnih kosov nakita. Najprej sem se lotila velikega obeska in zapestnice.

 

Pa nekaj kroglic in delčki za uhane še čakajo.
Prav luštne lizike so tako na palčkah, kajne?

 

Koščki klobasic, iz katerih sem sestavljala kalejdoskop, in končni odrezki so bili idealna priložnost, da končno tudi  jaz preizkusim ''Stroppel cane''. Joj, bi me morali videti, ko sem zlagala posamezne plasti. Le kaj bo iz tega nastalo. Ko sem potem odrezala prvo rezino ... vau, kako lepo! Za naslednjo že vem, da bom malce bolj pogumna pri debelini koščkov ob sestavljanju osnove. 

 

V glavnem, noči so zadnje dni vedno krajše. Ampak, glavno, da uživam, naspala se bom že ... nekoč ...

Barve moje mavrice

Ko sem urejala fotografije nakita, ki sem ga ustvarjala v preteklih dneh, me je prešinilo, da se moja barvna lestvica vedno znova ponavlja. Tudi tisti kosi, ki jih najraje nosim, so v teh barvah. Če so vse skupaj namešane, še toliko bolje. 

Na prvem mestu so seveda turkizni odtenki, sledijo odtenki ciklamnih, fuksija, vijoličnih tonov, zraven pa super sodijo še zelenkasti odtenki. To so barve, ki se prelivajo v pavjih peresih. Meni delujejo bogato, prelivajoče, ravno prav so živahne in hkrati umirjene. Ponavljajo se tudi na mojih oblačilih.

Pred kratkim smo v Prometej Centru dobili kolekcijo Premo polimerne mase. Seveda sem se javila, da bom naredila vzorčne primerke in s poličke sem nabrala točno te barve, o katerih pišem. Saj, to je bila prva stvar, ki mi je padla v oči ... prekrasna barvna lestvica Premo mase. Močne, žive barve, fantastičen lesk bisernih odtenkov, roka je kar sama segla po njih. 

Nepričakovana bolniška je prišla ravno prav, da sem se lahko v miru usedla za mizo in začela z ustvarjanjem. Resnično sem bila iz minute v minuto bolj navdušena. Po dolgem času sem delala brez rokavic, saj se Premo masa popolnoma nič ne packa. Delala sem s črno, biserno belo, turkizno, zeleno in fuksija barvo. Presenečena sem bila nad tem, da ni bilo prenosa barv, prsti so bili popolnoma čisti. Tudi, ko sem začela z mečkanjem črne barve, nisem potrebovala nobenega čiščenja. 

Prvi vtisi so res fantastični in tudi izdelki so mi temu primerno všeč :)

Najprej sem se lotila že preverjene barvne kombinacije s 'hidden magic' tehniko. Nastal je prekrasen kompletek krajše ogrlice in uhančkov.

 

Naslednja plahtica je bila sestavljena iz mnogih raznobarvnih plasti. Nastali so kosi, katerih površina me spominja na Merkurjeve kraterje. Zakaj ravno Merkurjeve? Ko smo pred dnevi z otrokoma ustvarili vesolje v otroški sobi, smo Merkur po referencah iz knjige pobarvali s črno barvo.

 

 

Iz ostankov sem zvaljala še eno plahtico, ki je postala temne antracitne barve z bisernim leskom. Odtisnila sem relief orientalske preproge in jo poprašila z bisernimi prahci. Le v katerih barvah? V ''moji'' kombinaciji seveda ;) Nastala je večja broška.

Doma me že čakajo novi paketki in komaj čakam, da ustvarim še kaj novega.

Srčkasto rdeče - tudi za Horjulčke

Že ob pletenju viola srčka sem vedela, da bo nujno morala nastati še rdeča različica. Ko pa je bila plahtica narejena, se je sama od sebe naslikala še Božičkova rokavička. 

                             

Vse so broškice in prav fajn se nosijo. Ker na srčkih res ne morejo biti samo okrogli gumbki, sem se pozabavala še s srčkastimi.

Ob vsem tem sem nujno morala obnoviti zalogo barv v moji fimo škatli. V njej so se skrivale le umirjene, resne, zemeljske barve. No, sedaj sem poskrbela za mavrico. Zdaj pa veselo na delo!

P.S. Srček in rokavička na skupni fotki sodelujeta na dobrodelnih prazničnih licitacijah za varovance Zavetišča Horjul.

Fimo pletenje

Ne vem natančno, kdaj sem nazadnje fimala za domačo mizo. V letošnjem letu prav gotovo ne. Mečkanje je bilo 'rezervirano' le za predstavitvene delavnice v okviru službe, doma pa se enostavno nisem mogla pripraviti, da bi se usedla za mizo. Kar se mi dogaja zadnje dni, me je v bistvu presenetilo. 

Kriva je še ena od predstavitev, kjer sem obiskovalkam pokazala izdelavo nakita z razpokanimi zlatimi lističi in osnove dela z zelenim ekstruderjem. Prav s tem zadnjim sem na delavnici želela pokazati še kaj novega in ne le že znanih 'retro' kvadratkastih klobas in polžkov iz špagetkov. Pa sem se spomnila na štrikarije, ki jih prav gotovo poznate z interneta. V brskalnik vtipkate faux knitting polymer clay in ekola, veselo na delo. Da ne bi res kdo mislil, da je ideja moja ;)

Ne, tudi sama sem pogledala navodila, sedaj pa sem enostavno padla not in komaj čakam, da skombiniram meni ljube barve. Prvi sta bili melirano siva in vijolično-roza, potem pa še meni najljubša turkizna z oranžno. 

In prav fino se mi zdi, da se je po dolgem času za mojo mizo ustavil čas in se že obrne datum, preden se spokam v posteljo. Moram izkoristiti, dokler me drži, ker vprašanje, kdaj bom potem spet tako not padla. Je pa res, da mi gre na roko letni čas, ker po tej vlagi in temi se mi enostavno ne da laufat, pa mi potem nekaj časa ostane. Sem na tekaškem dopustu. Bom že kasneje not prinesla ;)

Pa še slikice ;)