Prikaz objav z oznako nagrade. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako nagrade. Pokaži vse objave

torek, 1. februar 2011

Veter malo drugače

Pilulilu, Valentina, Dijana, Čarovnička in Dunja so mi podelile nagradico Veter v hrbet. Punce, hvala vam. Sem se lotila te objave samo zaradi tega, da ne boste mislile, da sem spregledala vaše komentarje.

Ne mi zameriti, ker nagradice ne bom razposlala naprej, te igrice enostavno niso zame. Nočem več izbirati raznoraznih naj... blogov, ker ste vse, ki vas berem in spremljam, moje najljubše. Moji dnevi so zaradi vas bolj polni, barviti, veseli in tudi takrat, ko sem slabe volje, mi vaše objave in prijazni komentarji pomagajo, da se kmalu počutim boljše.

Ve ste moj veter v hrbet, saj prav zaradi tega virtualnega sveta še raje ustvarjam. Saj veste, vse smo si podobne, vsakega komentarja se razveselimo in tudi sama se trudim, da vam napišem kakšno besedo. Ne vedno in ne pod vsako objavo, odvisno od časa in razpoloženja, upam, da me razumete ;)

Vesela sem, da nas je v tej ustvarjalni blogovski družbi toliko in prav vsaka izmed nas je nekaj posebnega. Zato nam vsem želim, da bi še naprej uspešno jadrale v ustvarjalnih vodah, ko pa katera zaide v brezvetrje, se lahko zanese na nas, da ji bomo s pozitivnimi mislimi poslale veter v hrbet :)

sobota, 2. januar 2010

Prijazen začetek leta

Te dni, ko sem brala vaša voščila, sem imela sama kar malo slabo vest. Enostavno se nisem mogla spraviti k pisanju, samo brezciljno sem brskala po netu. To, da bi samo na kratko napisala srečno in zdravo ... pa tudi ni zame.

Mravljičina nagradica je zato kot nalašč, da se zbudim iz praznične omotice in vam zaželim nadvse pozitivno leto, v katerem bo dovolj časa za vse aktivnosti, ki nam lepšajo dneve. Naj bodo to trenutki v ljubeči družbi domačih, prijateljev in še kakšne posebne osebe, naj bodo to trenutki ustvarjanja brez slabe vesti in misli na druge obveznosti, naj bodo to trenutki, ko odklopimo vsakdanje skrbi in uživamo v svojem, posebnem svetu. Vesela sem, da sem del tega sveta, našega ustvarjalnega vesolja, kjer se vse super razumemo, uživamo na srečanjih v živo in seveda tudi v srečanjih tukaj, v blogerskem svetu. Veliko vas že osebno poznam, vesela pa bom, če se nas bo spoznalo in srečalo še več, zato kar zberite pogum in se nam kakšno soboto pridružite na otočanskem srečanju.

Nagradico podeljujem naprej dvanajstim ... ne morem reči, da najljubšim, ker je takšnih zagotovo več. Zaslužimo si jo prav gotovo vse ustvarjalke, ki ena drugi lepšamo dneve s toplimi komentarji.

Hvala vam, da ste :)

Mravljica
Sonja
Helena
Suzy
Maja
Tanc
Vladuška
Jana
Urška
Renata
Suzi
Bolha

ponedeljek, 18. maj 2009

Čas za crkljanje

V našem vsakdanu, ko vsi tako hitimo z enega konca na drugega, ko marsikdaj potrebujemo izdelan urnik za vse, kar želimo čez dan postoriti, se je prav lepo malce pocrkljati. Lepo je ukrasti trenutek in se stisniti k svojim najbližjim. Kak dan se prav zdrznem ob misli, da si z mojim dragim ob prihodu iz službe komaj utegneva reči bežen ''Živjo!'', ko ga že okupirata najina nadebudneža, jaz pa v naglici pripravljam mizo za skupno kosilo. Zato je super, da si kakšen dan dopustimo življenje bolj 'na izi', brez obveznosti, napovedanih obiskov ali česa podobnega. Vikendi so najboljši, ko nas zjutraj ne šokira budilka, ampak lahko počakava, da otročka pricapljata do postelje in se skupaj pocrkljamo.

Kaj mi še pomeni crkljanje?

Sama se rada (čeprav malce prepogosto) pocrkljam z dobro čokolado. Ali pa slastno kavico z veliko spenjenega mleka. Hm, pa z obiskom trgovine z ustvarjalnim materialom :) Tudi klepet tja v tri dni z najljubšo prijateljico je crkljanje. Že dolgo, predolgo se nisem pocrkljala s kakšno dobro knjigo, upam, da bo kmalu prišel čas tudi za takšno razvajanje.

Moja triletnica me zna pocrkljati z otroškim ''Mami, ti si moja,'' objemom, devetnajstmesečnik pa se tako prisrčno privije ob mojo ramo, kot mali medvedek.

Saj, če se usedeš in si vzameš minutko za razmislek, lahko vsak dan vidiš, da čas pa le ne leti kar tako mimo nas, lepih trenutkov se v tem času kar nabere, le zaznati jih moramo. Če pa le brezglavo hitimo dalje v strahu, da nam kaj ne bi ušlo, gredo te dragocenosti mimo nas, kar pa je škoda, saj nas lahko napolnijo z obilico pozitivne energije, če jim le dopustimo.

Upam, da sem sama danes naredila velik korak s tem, ko sem vstala ob pol šestih zjutraj in se zbrcala izpod tople odeje na dobro urico hitre hoje po trim stezi. In moram priznati, da sploh ni bilo tako hudo. Družbo so mi delali nešteti glasovi ptic, srečala sem dve mali gozdni žabici, predvsem pa sem imela čas za povzemanje lepih trenutkov, ki se naberejo vsak dan. Upam in držim pesti, da mi bo uspelo v teh poletnih mesecih vsak drugi dan vstati in se tako pocrkljati.

V preteklih dneh pa so me pocrkljale tudi moje soustvarjalke Sonja, Nataša in Vladka.

O ja, tudi takšno crkljanje z blog nagradicami zelo prija :) In z veseljem crkljam naprej:

Jana ... pri tebi se vedno veselim pisanih barv in svežine, ki veje iz tvojih izdelkov
Nataša - Mravljica ... zame boš vedno kraljica palčkov-malčkov in neverjetnih drobčkanih podrobnosti, s katerimi se ubadaš pri stekleničkah upanja
Tanc ... med drugim nas pocrkljaš s čudovitimi fotografijami, upam, da jih bo na tvojem blogu še več
Simona ... pogled na tvoje dovršene voščilnice je posebne vrste crkljanje
Maja ... raznovrstno ustvarjanje in prav tako pisane, radožive barve me vedno razveselijo

sreda, 25. februar 2009

Podeljujem naprej

Joj, včeraj sem v naglici pozabila, da se spodobi, da prejeto ''You inspire me'' nagrado podelim naprej.

Ko sem razmišljala, katerim ustvarjalkam naj jo namenim, sta mi pred očmi poplesovali predvsem dve imeni. Čeprav sta to nagradico gotovo že prejeli, jima jo namenjam tudi jaz. Enostavno zato, ker sta moji vzornici že dolgo časa, še preden nas je zajela poplava blogov. Njune izdelke vedno občudujem na virtualnem otočku in na srečanjih v živo.

Obe sta mi pri srcu zaradi tega, ker se pri ustvarjanju spuščata v neverjetne podrobnosti. Včasih svoje izdelke, darila poimenujeta kot enostavne malenkosti, kar pa še zdaleč niso, saj se vidi koliko truda in znanja je vloženo v njihovo izdelavo.

No, ti dve ''picajzlasti'' dekleti sta Sonja in Urška. Hvala vama za vse vajine ideje, s katerimi nas redno razveseljujeta in osupljata.


P.S. Seveda se zgledujem tudi po vseh ostalih sorodnih ustvarjalnih dušicah, ki jadrate tukaj naokrog :) In vedno več vas je, zato mi ne zamerite, ker sem izpostavila ti dve dekleti. Seznam vseh vas, h katerim zaidem po sprostitev ob ogledu vaših blogov in albumov, je zeloooo dolg :)

sobota, 14. februar 2009

Čipka, čestitka in nagrada

Sem vedela, da me bo čas začel prehitevati in ne bom sproti objavljala novosti :(

No, že pred tednom dni smo šli voščit moževi teti in za rojstni dan sem sklekljala majceno čipko. Dala sem jo v okvir za fotografijo velikosti 13×18 cm, da si lažje predstavljate velikost. ''Okvir'' sem naredila z debelim strukturiranim papirjem.


Minulo soboto je prijatelj praznoval okroglo obletnico in ko smo se vrnili s pustovanja, smo že zamujali na zabavo, doma pa nobene čestitke, ki bi bila primerna za moškega. Na mizo sem zvlekla svoj čestitkarski material in po tridesetih minutah je bila miza kot po eksploziji papirnate bombe. In to za eno samo čestitko. Jooooj! Petru bi bila všeč že brez modrega trakca in rožice, ampak halo, tako pa res ne gre :) Eno rožico bo pa tudi moški preživel.

Še na kratko o izdelavi - nič posebnega. Osnova je biserni papir, ki sem ga nahrčkala na srečanju. Nanj je prilepljen moder bananin papir, pa dva traka riževega papirja. Številke so izrezane iz istega papirja, kot je kuverta, in poudarjene s srebrno blazinico. Aja, notri se je seveda skrival darilni bon :)



In še nagradica:

Tanc je pred dnevi poskrbela za prvovrstno pressenečenje. Podelila mi je mojo prvo blog nagrado :) Hm, prav paše. In pomeni mi super vzpodbudo za moje nadaljnje ustvarjanje. Hvala :)