Fimo in alkoholni inki

Že nekaj dni sem se pripravljala k temu, da se spet lotim mečkanja fimo mase. Ovirala me je gora papirjev in čestitkarskih drobnarij v mojem kotičku. Danes sem se le lotila hitrega pospravljanja, da sem očistila polovico mize. A da bi celo? Ne se hecat ;)

Tako sem se končno lahko lotila igranja in packanja z Rangerjevimi alkoholnimi inki. Joj, kakšen užitek je kapljati barve in opazovati njihovo prelivanje. Pa kakšno bogastvo barv! Res, ravno pravšnje zame. Ker časa za brskanje po netu za raznimi tutoriali ravno nimam, sem se lotila odkrivanja tople vode. Saj kaj tragičnega se ravno ne more zgoditi, če ne drugega, dobiš osnove za obeske in kroglice v pisanih barvah :)

Pa brez skrbi, že prvi poskusi so mi zelo všeč. 

 

Klavdija me je vprašala, če sem listala po starih Unikatih. Ha ha, ne nisem, jih niti nimam doma. Prav fajn se mi zdi, da so se mi razpokice  zgodile same od sebe in da dejansko vem, kako jih ponoviti ... tako, da drugih načinov niti ne bom iskala.

Pisane pastelne barve, pa mavrica, vse to me čaka v prihodnjih dneh. Tako kot na papirju bom tudi pri nakitkanju ostala v pisanem svetu. Je tako pozitiven, da je ustvarjanje res užitek!

Še več črne beline

Ustvarjalna mrzlica pri meni (še) ne popušča. Res se ne spomnim, kdaj sem nazadnje vsako prosto minuto preživela za mizo. Odziv prejšnji teden na tisti prvi obesek je bil neverjeten. Pobožal je mojo dušo, hvala vam! Na koncu sem se vseeno odločila, da ga zadržim zase. Res je tako lep, da ga je veselje gledati in nositi.

Ker pa so bila dekleta vztrajna, sem naredila še dva (skoraj) enaka obeska, lotila pa sem se tudi sestavljanja novega kalejdoskopa. Tako bom ta teden še kar potopljena v ustvarjanje v črno-beli kombinaciji, potem pa me bo verjetno kmalu spet potegnilo v pisane barve. 

 

  

Iz odrezanih koščkov, ki jih je seveda škoda zavreči, sem sestavila še dva para zanimivih uhančkov in en par v preverjeni obliki.

 

Pa prstan seveda ne sme manjkati. Tudi ta vzorček mi je zelo všeč.

 

Lepo se imejte. Pri meni se dogaja 100/h :)

Črno-bela ljubezen

Že zadnjič, ko sem sestavljala živopisan kalejdoskop, sem vedela, da bo naslednja na vrsti ČB kombinacija. Komaj sem čakala, da se je lotim. Dopoldne sem preživela ob valjanju in sestavljanju. Vmes sem ga tudi kapitalno pobiksala, ampak ne bom razglabljala kje, glavno je, da se na napakah učimo ;) 

Najprej sem naredila obesek v obliki ščita na zadnji fotografiji, potem pa sem vzorček še malce pomanjšala in nastal je ta podolgovat obesek, ki vam ga predstavljam na prvih dveh fotografijah. 

Ko ga gledam in božam, vem, da se je izplačala vsaka minuta dela, brušenja, poliranja ... Enostavno mi je to tukaj in zdaj najljubši kos nakita EVER! Ko sem na sredino vstavila brušen kamenček, sem vedela, da mora imeti kovinsko verižico. 

Ja vem, saj imam rada barve, ampak kadarkoli se vrnem k ČB kombinacijam, me prav tako zasvojijo. Enako je bilo s toaletkami. No, ker sem se v preteklih 14-ih dneh naužila barv, bo nekaj prihodnjih dni rezervirano za ČB kombinacije. 

Dve zapestnici

Včeraj sem ob urejanju fotk pozabila na ti dve zapestnici, ki sodita k tropski kolekciji. Predem šibnem na oddih, hitro pišem to objavo, saj se dovolj dobro poznam, da vem, da se bo drugače kaj hitro začel nabirati zaostanek.

Jaz zapestnic običajno ne nosim, ampak mislim, da se bo to, tako kot se je pri vsem nakitu, tudi pri zapestnicah spremenilo. 

Visoki sta 2,7 cm, notranji premer pa je 6 cm. Na zapestje se natakneta od strani in tudi mojih močnih kosti nič ne žulita ;)

Porabo energije pri izdelavi moram še naštudirati, saj sta ti dve narejeni tako, da sta pečeni trikrat. Hm ...

Tropski pragozd

Ustvarjanje tega tedna zaključujem s predstavitvijo nakita, ki sem ga sestavila včeraj zvečer. Najbolj sem navdušena nad prvo ogrlico, zdi se mi, da je noro dobro uspela. Ko sem rezala oblike iz surove mase, sem vedela le, da hočem narediti nekaj drugačnega, ne tako klasično 'mojega'. Kako težko je zradirati simetrijo, kar ni in ni šlo. No, na koncu sem se odločila za kapljice in zanalašč naredila samo tri bunkice, da me ja ne bi premamilo, da bi na vsako stran dala po dve :)

Uf, fotografiranje je bil svojevrsten izziv. Nakit sem sestavljala pozno ponoči in ga nisem hotela fotografirati pod lučjo, ker so barve povsem popačene. Zjutraj pa sneg, oblačno, mračno vreme. Pa je kar šlo. Malo sem potelovadila, ko sem fotkala svoj dekolte, potem pa sem na kuhinjsko okno nalepila peki papir in rezultati so po 78-ih fotkah kar OK.

Nadaljevala sem z velikim kvadratnim obeskom, ki je bil narejen prvi. Velik je 6×6 cm in sam samcat je preveč izstopal. V družbi z bunkicami pa je super za te zimske dni, ko nosimo puloverje.

Seveda ni šlo brez meni tako ljube oblike ščita. Vedno znova se ponavlja, nikakor se je ne naveličam. 

Pa žličasta oblika z ovalnim izrezom in mozaik v kombinaciji kalejdoskopa in Stroppel cane. V bistvu sem pri tem obesku videla, da je bila prva Stroppel zloženka predrobna. Zato sem pri tej drugi uporabila enake odrezke, med plastmi pa sem namesto črne uporabila turkizno barvo. Čeprav je sprememba majhna, je razlika velika. Barve bolj zažarijo. Res, kot tropski pragozd.

Brez uhančkov ni življenja! No, tako resno sicer ni, ampak jaz se brez prav čudno počutim. Sploh ne čutim, da jih imam gor, če pa si jih pozabim nadeti, mi manjkajo. 

Ti prvi me spominjajo na krila kačjega pastirja. Sploh so mi prvi trije pari všeč prav zaradi simetričnega vzorca (ne morem pomagati, takšna sem :P)

Za konec pa še nekaj prstančkov, ki se zelo udobno nosijo. Ravno prav so izbočeni, da se lepo 'uležejo' na prst in nič ne štrlijo stran.

Tako, sedaj me čaka sproščujoč vikend, brez družine, brez ustvarjanja, samo vse štiri od sebe ob bazenu in v savni s prijateljico. Pravi babji vikend! No, pa kakšno knjigo bom s sabo vzela ;)

HVALA vam za vašo spodbudo, rada vas imam!

Eksplozija barv

Tako, kot sem zadnje dni v to mečkanje padla, pa že dolgo nisem :)

 

Zunaj je vse belo in morda me prav zaradi tega tako vleče k živim barvam. Čeprav sem si domov prinesla tudi druge barve, sem ta teden ostala pri moji priljubljeni kombinaciji. Ideja za kalejdoskop vzorček ni moja, našla sem jo med brskanjem po Pinterestu. No, veseli me, da je kljub temu, da sem začela z delom po navodilih, končni rezultat drugačen. Najbolj so mi všeč modri metuljčki :) 

 

Iz te klobase bo nastalo kar nekaj krasnih kosov nakita. Najprej sem se lotila velikega obeska in zapestnice.

 

Pa nekaj kroglic in delčki za uhane še čakajo.
Prav luštne lizike so tako na palčkah, kajne?

 

Koščki klobasic, iz katerih sem sestavljala kalejdoskop, in končni odrezki so bili idealna priložnost, da končno tudi  jaz preizkusim ''Stroppel cane''. Joj, bi me morali videti, ko sem zlagala posamezne plasti. Le kaj bo iz tega nastalo. Ko sem potem odrezala prvo rezino ... vau, kako lepo! Za naslednjo že vem, da bom malce bolj pogumna pri debelini koščkov ob sestavljanju osnove. 

 

V glavnem, noči so zadnje dni vedno krajše. Ampak, glavno, da uživam, naspala se bom že ... nekoč ...

Srčkasto rdeče - tudi za Horjulčke

Že ob pletenju viola srčka sem vedela, da bo nujno morala nastati še rdeča različica. Ko pa je bila plahtica narejena, se je sama od sebe naslikala še Božičkova rokavička. 

                             

Vse so broškice in prav fajn se nosijo. Ker na srčkih res ne morejo biti samo okrogli gumbki, sem se pozabavala še s srčkastimi.

Ob vsem tem sem nujno morala obnoviti zalogo barv v moji fimo škatli. V njej so se skrivale le umirjene, resne, zemeljske barve. No, sedaj sem poskrbela za mavrico. Zdaj pa veselo na delo!

P.S. Srček in rokavička na skupni fotki sodelujeta na dobrodelnih prazničnih licitacijah za varovance Zavetišča Horjul.

Fimo pletenje

Ne vem natančno, kdaj sem nazadnje fimala za domačo mizo. V letošnjem letu prav gotovo ne. Mečkanje je bilo 'rezervirano' le za predstavitvene delavnice v okviru službe, doma pa se enostavno nisem mogla pripraviti, da bi se usedla za mizo. Kar se mi dogaja zadnje dni, me je v bistvu presenetilo. 

Kriva je še ena od predstavitev, kjer sem obiskovalkam pokazala izdelavo nakita z razpokanimi zlatimi lističi in osnove dela z zelenim ekstruderjem. Prav s tem zadnjim sem na delavnici želela pokazati še kaj novega in ne le že znanih 'retro' kvadratkastih klobas in polžkov iz špagetkov. Pa sem se spomnila na štrikarije, ki jih prav gotovo poznate z interneta. V brskalnik vtipkate faux knitting polymer clay in ekola, veselo na delo. Da ne bi res kdo mislil, da je ideja moja ;)

Ne, tudi sama sem pogledala navodila, sedaj pa sem enostavno padla not in komaj čakam, da skombiniram meni ljube barve. Prvi sta bili melirano siva in vijolično-roza, potem pa še meni najljubša turkizna z oranžno. 

In prav fino se mi zdi, da se je po dolgem času za mojo mizo ustavil čas in se že obrne datum, preden se spokam v posteljo. Moram izkoristiti, dokler me drži, ker vprašanje, kdaj bom potem spet tako not padla. Je pa res, da mi gre na roko letni čas, ker po tej vlagi in temi se mi enostavno ne da laufat, pa mi potem nekaj časa ostane. Sem na tekaškem dopustu. Bom že kasneje not prinesla ;)

Pa še slikice ;)

 

 

Inventura

Tik pred obratom številk na koledarju je skrajni čas za inventuro minulih mesecev, ko je moj blog žalostno čakal, da mu namenim kaj več pozornosti. Ker mi to ni in ni uspevalo sproti, bom tokrat povzela moje ustvarjanje v zadnji letošnji objavi. Za prihodnje leto lahko le upam, da bom pri pisanju bolj ažurna, obljubim pa ne ... se le predobro poznam ;)

Najprej nekaj besed o zarečenem kruhu. ''Nikoli ne bom sestavljala uhančkov iz kupljenih perlic in srebrnih okraskov, ker to itak vsi delajo.'' Ja, in kako naj ves dan sedim za pultom s temi cortkanimi drobnarijami, ne da bi me zneslo v ''zarečene'' vode? Rezultat je tukaj. V opravičilo naj povem to, da sem prve pare uhančkov sestavila za licitacije za Zavetišče Horjul, ker mi kaj večjega ni zneslo prispevati. Nadaljevanje vam je lahko jasno ... nisem mogla nehati, pa še tako lahki so, in tako lepo se jih nosi ;)

 

 

Naslednja zgodba je malce mešana. Prevladujejo voščilnice, ki jih res ni bilo veliko. Pa saj ničesar ni bilo v izobilju. Malce sem papirčkala, za vzorec fimala, eno dopoldne sem prepletala perlice za praznično dekoracijo. Tudi nekaj križkanih nogic je nastalo, pa ne kažem več vseh na fotkah, saj se le rojstni podatki spreminjajo ;) Šivalni stroj je sameval, le eno nuuuujno Miklavževo darilce je nastalo.

Sem pa tudi klekljala in čipko vtisnila v das maso za mala božična darilca.

Eno decembrsko soboto pa sem preživela na moji prvi predstavitveni delavnici ustvarjanja s polimerno glino v Prometej Centru. Punce so rekle, da je bilo fajn :) Bomo še kdaj ponovile.

 

 

 

 

Zgodba z zlatimi zobmi bi si zaslužila čisto svojo objavo, pa je ni dočakala. No ja ... na kratko ... moje najbolj odbito ''na-vrat-na-nos'' naročilo doslej. Nisem vedela, da bo rezultat mojega dela zvezda TV-oglasa in da mi bo pogled na jumbo plakate ob cesti vedno privabil nasmeh na obraz. 

 

 

 

Za mano je nadvse pestra jesen in nori december. Komaj čakam januar, da se vse skupaj malce umiri. Čeprav ... vprašanje, če se res bo. 

Črno-belo ali v barvah?

Pri meni je zadnje dni na programu oboje. No, ne na televiziji, ampak v mojem kotičku. Nakitkanja sem se izogibala celo poletje. Ne vem zakaj, enostavno ni prišlo na vrsto. Je bil pa skrajni čas, da se ga lotim. Najprej sem uporabila nekaj že narejenih klobas s kvadratki za turkizne in vijolične kompletke. 

Ker mi je ČB kombinacija pri drugih izdelkih všeč, sem jo morala uporabiti tudi tukaj. 

Da pa ne boste rekli, da znam skupaj spraviti samo dvobarvne kombinacije, sem se podala še v mavrične vode.