Razstava v Rayherju

V trgovini Rayher je ena od izložb vsak mesec namenjena ustvarjalcu meseca, kjer se postavi prodajna razstava. Oktobra sem na vrsto prišla jaz. Saj ne, da sem za datum postavitve vedela že maja. Imela sem hude načrte, kako bom naredila eno gajbo novoletnih voščilnic, pol prikolice toaletk in etuijev za mobitel, pa celo mavrično lestvico nakita. Pred mano je bilo dooolgo poletje in nešteto ur časa, kajne?

Ne. Zakaj bi stopila iz svoje kože? Kot da se ne poznam perfektno do potankosti. Tako se je ponovno izkazalo, da je najboljši navdih za ustvarjanje tista ''last minute panic''. No, pri meni se je k sreči raztegnila na štirinajst dni. Noči so se skrajšale, večeri krepko podaljšali in danes, ko sem postavljala izložbo, sem končno dojela, da mi je le uspelo speči, zbrusiti, spolirati, polakirati lepo število kosov nakita. Voščilnice še pridejo na vrsto.

Še vedno upam, da bom v tem mesecu uspela redno dopolnjevati ponudbo in narediti tudi kaj novega. Nujno pa potrebujem par noči z normalnim urnikom spanca.

Skratka, lepo vas vabim, da si v tem mesecu vzamete čas in si pogledate, kaj mi je uspelo pripraviti, sezona obdarovanj se navsezadnje hitro bliža.

 

Ker pa je danes tudi dan, ko mineva leto dni od odprtja Rayherjeve trgovine, smo se s sodelavci posladkali s tortico. Žal mi ni uspelo, da bi jo spekla doma, je bila pa tudi ta iz slaščičarne Plato vrhunska.

Mavrica

V zadnjih tednih se kar naprej potapljam v mavrične barve. Iščem jih povsod, v nakitu, na oblačilih, med papirji. Najraje imam vse na kupu. Ni kaj, tako je, če si na delovnem mestu obdan s samimi lepotami, samo časa bi rabila več, da bi lahko uresničila vse ideje, ki čakajo.

Tudi za današnje rojstnodnevno darilo sem se odločila za mavrico. Izbira samega darila je bila enostavna ... 100% Suzi akvarelček je bil kot naročen ... sploh potem, ko sem ga na FairArtu občudovala v živo. Ko sem naročilo predala Suzi, je sama pristavila še eno naslikano deklico, jaz pa sem akvarelčka zapakirala v lično škatlico.

 

Prvotni namen je bil izdelati voščilnico, pa so bile kvadratne kuverte premajhne. Prav, bo pa škatlica. Spomnila sem se na oblačkast papir in nadaljevanje je bilo sila enostavno. Pri mavrici sem si pomagala s šestilom, oblačke približno prerisala s papirja in jih s škarjami izrezala, prav tako je ročno izrezan sonček. Big shot je tokrat počival :)

 

Mislim, da je bilo to prvič, da pri darilu in dekoraciji darila za moškega nisem imela nobenih težav. Saj vem, bom imela zato naslednjič toliko večje. Ni šans, da bi šlo vedno tako gladko ;)

Sladko 2013

Leto se poslavlja. Vsak dela svoj obračun, kaj je naredil, dokončal, kaj mu še ostane za prihodnost, kaj bi še spremenil ... 

Od dneva do dneva je odvisno, enkrat smo bolj zadovoljni, enkrat manj. Pred štirinajstimi dnevi sem bila nad mojim obračunom bolj kislega obraza, danes pa sem kar zadovoljna. Pa se v teh dveh tednih ni kaj bistvenega spremenilo. Le sobota 15. decembra me je napolnila z energijo. Saj veste, vse je fora do polovice polnega ali pa do polovice praznega kozarca. 

Vsem skupaj želim, da bi na svet gledali s pozitivnimi očmi, da bi bili naši kozarci vedno bolj polni kot prazni.

Pa ko sem ravno pri kozarcih. Letos sem za darilca pripravila kozarce s sestavinami za čokoladne mafine. Kot je na FB-ju pokomentirala ena od deklet, mafine je pa res smešno lahko pripraviti. A ni to mal mimo? Menim, da ni. Itak ni fora v mafinih, ampak v tem, da sem si kljub noremu decembru vzela nekaj časa, da mi je uspelo spraviti skupaj te kozarce. Za kaj več žal nisem našla časa. Veliko lažje bi bilo poiskati brezosebna darilca v bližnji drogeriji ali marketu, pa to enostavno nisem jaz. 

Ampak ... v 2013 bomo gotovo imeli veliko več časa za vse naše načrte kajne? In potem pride svizec s svojo čokolado ... 

Pri meni je 100% samo tek, ki je trenutno na dopustu. Prijave za Radence bodo kmalu odprte, potem bo pa že zalaufalo ... korak za korakom, kilometer za kilometrom, kaj bo pa vmes? Bomo videli ;)



P.S. Za vse, ki na fotki ne razberete recepta, ga navajam še tukaj.
Moji kozarci imajo prostornino 7 dl, lahko bi bili tudi malce manjši. Uporabila sem aromatični rjavi trsni sladkor (demerara). Za čokolado pa priporočam slaščičarsko trgovino Pekarne Vrhnika na Brnčičevi v Črnučah. 1 kg kapljic s 50% deležem kakava stane dobrih 6 €. 60 centov za tablico čokolade je zelo ugodna cena, pa še sekljati je ni treba.
Za pisane plasti sem zmešala le različne deleže kakava in moke. V tretjino moke sem dodala večino kakava, v tretjino pa le eno majhno žličko.
Ker uporabljam 100% kakav, so mafini zares zelo močnega čokoladnega okusa.

Čokoladni muffini

200 g moke

dve žlički pecilnega praška

pol žličke sode bikarbone

ščepec soli

dve žlici temnega kakava

100 g sadkorja

100 g čokolade

V kozarcu so že pripravljene vse navedene sestavine, ki jih stresite v skledo. V drugi posodi zžvrkljajte dve jajci, tri žlice olja in 150 ml mleka in vse skupaj zlijte k suhim sestavinam. Premešajte, napolnite modelčke za muffine in pecite 20-25 minut na 180 stopinjah.

Tri lončnice in metuljček

Po naročilu sem posadila pisane rožice v tri cvetlične lončke. Kot pozornost ob koncu leta jih bodo dobile tri vzgojiteljice.

Kaj mi je tokrat najbolj všeč? Listki. Ker nimam nobene pametne šablone, z izštancanimi dreveščki pa se mi ni dalo ubadati, sem uporabila kar pikast trakec. Pa se mi zdi, da zelo luštno izpade :)

Tukaj pa je še zgodbica o ''nikoli ne reci nikoli''. 

Pa saj niti ne vem, če sem res kdaj rekla, da jaz pa že ne bom imela reliefnih ali izrezovalnih šablon. Kakorkoli že, precej dolgo sem se jim upirala, sedaj pa imam doma prvi dve. 

Hm, se lahko izgovorim na službo? Saj veste, kako težko je, ko pride v trgovino nova pošiljka, pa je treba vse razpakirati in mi iz škatle sto in en lep pripomoček za ustvarjanje kliče: ''Vzemi mene, vzemi mene ...'' Tokrat sem popustila ... :)

Aljaževi Ježki

Ta teden je prišlo na vrsto druženje z Aljaževimi Ježki, njihovimi starši in vzgojiteljicama Barbaro in Mihaelo. Tudi ta skupina se poslavlja od vrtca in jeseni vstopa v šolo, Aljaž pa bo še eno leto počakal in spoznal nove prijatelje.

Tudi tokrat sem se javila za izdelavo skupnega darila, dveh spominskih albumov. Vsak od otrok je na A4 list papirja odtisnil svojo dlan, prilepil fotografijo, po želji še kaj narisal in dopisal, kaj mu je pri vzgojiteljici všeč. 

 

 

Moja naloga je bila potem te liste spraviti in sestaviti v končno obliko albuma. Čeprav je vse zelo ''osnovno'', z enostavnimi papirji in pisanimi trakci, je bilo dela kar precej. Končni rezultat pa je zelo lušten in bo Barbari in Mihaeli v ljub spomin. Izjave otrok so res domiselne, iskrene in v srce segajoče. Že jaz, ki sem bila le ''stranski opazovalec'' sem bila ganjena ob prebiranju, kako bo šele vzgojiteljicama, ki sta s celo skupino res lepo povezani.

Draga Barbara in Mihaela, HVALA!

Nikini Metulji

Danes smo preživeli krasno popoldne v družbi Nikinih vzgojiteljic, sovrtičkarjev in njihovih staršev.

Metulji se to poletje poslavljajo od vrtca in odhajajo v šolo. Pa ne bom razglabljala o tem, kam je šel ves ta čas, ker nam je to vsem jasno, kajne?

Ko smo se starši začeli dogovarjati glede zaključka, nisem mogla iz svoje kože in sem se javila, da izdelam skupno darilo za Cvetko in Vesno. V teh letih, ko so naši otroci obiskovali vrtec, sta jim dali veliko. Imamo to srečo, da živimo na obrobju mesta, v bistvu že na vasi, obkroženi s travniki, njivami in gozdom. Zaradi tega so otroci ogromno časa preživeli zunaj, na sprehodih po bližnji okolici, po trim stezi, pod Urhom. 

Letos imajo cel projekt lastnega vrtička, ki ga obdelujejo na bližnji njivi enega od sovrtičkarjev. Posejali in posadili so vse sorte vrtnin in sedaj pridno hodijo na vrt, pulijo plevel, opazujejo, kako se rastline razvijajo in komaj čakajo, da bodo lahko grizljali redkvico in si pripravili čisto svojo solato.

Dostikrat so se sprehodili do sadovnjaka, ki ni tako blizu in tam so jim Lukovi starši omogočili obiranje češenj, sladkali so se z domačimi jagodami in še in še. Res jim je bilo lepo. 

Lansko leto so na enem od travniških sprehodov naleteli na čebele, ki so rojile pod drevesom. Še sama tega nisem nikoli videla, tako da jim kar zavidam za vse te trenutke v naravi. 

Kaj sploh hočem povedati z vsem tem? 

Ni mi bilo težko preživeti dveh večerov, ki sta se zavlekla čez polnoč, da sem sestavila dva spominska albumčka s fotografijami in risbicami otrok. Lep spomin na lepa leta, ki so jih preživeli skupaj. Definitivno si Cvetka in Vesna zaslužita takšno posebno darilo.

Ideja je Špelina. Že lansko leto, ko sem spremljala njene objave, sem vedela, da mi bodo prišle prav v letošnjem letu :) Hvala Špela!

 

 

 

Velikost albuma je nekje 18×18 cm. Vsak otrok je narisal risbico velikosti A5 formata, ki sem jo položila v žepek za fotografijo. Starši so poskrbeli za fotografije. Pozitivno pisane barve papirjev so bile kot nalašč za otroški album.

 

Vesela sem, da mi je tako lepo uspelo in mislim, da sta tudi prejemnici zadovoljni. 

Draga Cvetka, draga Vesna, hvala vama za vse, kar sta uspeli naučiti naše mulčke. Z vama so preživeli res velik del svojega otroštva!

To pa je moja Nika s svojo prvo simpatijo. No, sedaj sta le še dobra prijatelja :)

 

Da bo mera polna, sem za na zabavo spekla še sočne kocke iz pomarančnega biskvita z malinami in temno čokolado z 72% kakava.  Polno vitaminov in antioksidantov za zdravje ;)

Dodajam še približen recept, ker za osnovo sem vzela recept za mafine, pa sem potem malo ''na uč'' dodajala.

30 dag moke (1/3 je bila pirine polnozrnate)
1/2 vrečke pecilnega
žlička sode bikarbone
ščep soli
pet žlic kristalnega sladkorja (tehtnici je crknila baterija)

3 dl stisnjenega pomarančnega soka
1/2 ampule s pomarančno aromo (nisem imela eko pomaranč, da bi naribala lupinico)
2 jajci
6 žlic olja

20 dag temne čokolade
20-30 dag zmrznjenih malin

V večji posodi premešate vse suhe sestavine + sesekljano čokolado. V drugi posodi zžvrkljate jajci, dodate pomarančni sok z esenco/lupinico in olje. Tekoče sestavine dodate k suhim, premešate in v zmes vmešate še maline (lahko jih nadomestijo tudi borovnice, višnje ... po želji). Če se vam zdi masa preredka, lahko dodate še kakšno žlico moke (odvisno od velikosti jajc)

Pečete v pekaču 30*40 cm na 180 stopinj približno pol ure.
Lahko pa s to maso napolnite modelčke za mafine.

Namesto pomarančnega soka lahko uporabite tudi jabolčni ali kateri drugi sadni sok ... eksperimentirajte ;)

Majčka za Dorotejo

Ko sem začela z delom v Prometej Centru, sem odkrila samolepilne bleščičaste folije za dekoracijo tekstila. Itak, da so morale z mano. In to tri. Srebrna, ciklamna in vijolična. Velikost folije je formata A4, kar pomeni, da bom lahko okrancljala še veliko majčk. Nika ima zaenkrat dve + ene hlače + krilce. 

Čisto posebno majčko je dobila tudi Doroteja. Praznovala je sedmi rojstni dan in pri tej starosti je najbolj kul, če imaš majčko v roza barvi z bleščicami :)

Pa še čisto praktični vidik te folije ... odlična je za prekrivanje madežev, samo nalika se čez in popackana majčka je kot nova. 

Maksova srajčka

Ure, dnevi, tedni in meseci hitro bežijo mimo nas. Trikrat se obrneš in že je leto naokoli. No, saj ni tako hudo, ampak, ko spremljaš odraščanje otrok, gre vse s tako naglico naprej.

Jutri praznuje 2. rojstni dan sinko dobrih prijateljev. Ker se hitro približuje čas dopustov in ker bosta kmalu na svet prijokala tudi njegova sestrica in bratec, smo s praznovanjem malo pohiteli. V soboto smo se kljub deževnemu začetku dneva popoldan noro zabavali. Predvsem otroci so imeli super žur, starši pa smo uživali ob sproščenem čveku.

Igrač imajo otroci ponavadi vedno dovolj in ob rojstnih dnevih se jih nabere še dodaten kupček. Zato smo se pri nas raje odločili za takšno igračo, ki se obrabi - pobarvanko s flomastri. Zraven sem imela že priloženo luštno majčko, pa se mi je vseeno zdelo nekam skromno. Hm, časa je bilo še dovolj, zato sem v sredo odbrzela do trgovine z blagom in poiskala super bombaž za srajčko. Zvečer sem skopirala kroj, naslednji dan pa sem izkoristila čas, ko sta otroka z očijem odšla do babi in tam nepričakovano zaspala. Debele tri ure šivanja in za petek mi je ostala le še izdelava gumbnic in prišitje gumbkov. Lahko rečem, da sem z gumbnicami po dolgem času spet zadovoljna. Očitno je bolje, da jih delam ''peš'' in ne s prednastavljenim programom na šivalnem stroju.



Srajčka je cortkana, ker je majhna, za primerjavo sem jo slikala zraven moževe srajce. Največ preglavic mi je povzročilo ''lovljenje'' vzorca, vendar moram reči, da se kare super pokrivajo.


No, Maks je seveda najbolj zaposlen z novimi igračkami, za spomin pa mu bo ostala kakšna fotografija v kateri bo šarmiral s srajčko od tete Neže :)

Sedaj pa najbolje, da urežem še eno za mojega Aljaža.

Nakit za srečanje

Priznam, kar prisiliti se moram, da se usedem in vam predstavim ogrlice s sobotnega srečanja Otočank na Otočcu :)

Spodobi se, da organizatorkam srečanja prinesemo majhno pozornost v zahvalo za njihov trud. Zadnje čase se v ta namen podarja tudi ustvarjalni material, vendar se te možnosti poslužim le kot izhoda v sili. V Prometeju sem našla luštne lesene okraske v obliki rožic, pa sem si jih takoj zamislila kot obeske na poletni ogrlici. Dodala sem še bele lesene kroglice in barvno ujemajoče steklene perlice. Za Nino vem, da z roza barvo ne morem falit, le pri Sanji mi je sedaj žal, da nisem ubrala črno-bele kombinacije, saj imam belo rožico še doma. Vseeno upam, da sta prejemnici zadovoljni in jima bo v vročih poletnih dneh ogrlica kdaj prav prišla.

Za Nino:

Za Sanjo:

Sedaj pa še moja ogrlica, s katero sem bila okrancljana :) Dokončala sem jo deset minut pred prihodom Sonjinega taksija. No, rjavih perlic sedaj res nimam več :( Me pa jezi magnetek, s katerim se ogrlica zapenja. Je popolnoma prešibek in se nenačrtovano odpenja. Šment! Jaz, bistra glava, pa sem še tako zaključila ogrlico, da popravki niso mogoči. No ja, bo že.

Fimo - pa ne stekleničke

Ja, namen sem imela, da bom s fimom ustvarjala le še takrat, ko bom oblačila stekleničke upanja. In zaradi tega ga tudi ne kupujem več. Imela sem zalogo za pol škatle od čevljev in letos mi je uspelo to zmanjšati na nekaj paketkov. Ostale so seveda najbolj nemogoče barve ... temno zelena, rumena, travnato zelena, temno modra in nekaj ostankov ... k sreči tudi tričetrt paketka črne barve.

Prejšnji teden, ko sem k Simoni odnesla njeno rjavo rojstnodnevno kvačkanko, me je prosila, naj ji popravim ogrlico, ki sem ji jo podarila pred dvemi leti.


Žička se je zvila popolnoma po svoje. Bila sem vesela, saj sem videla, da jo rada nosi. Ker je to ogrlica, ki je nastala v času mojega spoznavanja s fimo maso, so bili delčki odločno pretanki in so se vogalčki začeli krušiti. Ojačala sem jih s plastjo črne, ker pa sem jo že ravno mečkala, sem zraven naredila še en obesek in ga dala na črno usnjeno vrvico. Novo ogrlico sem priložila popravljeni in ju v kuverti pustila pri Simoni.

No ja, seveda je nisem fotografirala, so pa zato tukaj štiri nove na podobno temo. Simoni je bila nova ogrlica všeč in dobila sem naročilo za nekaj podobnega za rojstni dan njene sodelavke. Tako, črne fimo mase nimam več :) Zeleno-rumeno-modrih ogrlic pa prav gotovo ne bom delala.



Hm, še malo podrobnosti. Reliefka sem naredila z Nikinim žametnim krilcem in strgalom za muškatni orešček. Pomagala pa sem si še s srebrno blazinico za štampiljke in bronzo v barvi starega zlata.

Fimo zdaj menda spet lahko pospravim ;) Mi je papirčkanje zaenkrat bolj všeč. Upam, da bo ta škatlica z marjetkami Simoni všeč in jo bo uporabila za darilno embalažo.

Bi kavico? Kaj sladkega?

S to objavo sicer zamujam en dan, pa nič hudega. Je bilo včeraj tako luštno, da je dan kar zdrvel mimo.

Hm, ja, pa sem spet eno leto starejša :) Se kaj drugače počutim? Prav nič! Moja dva čmrlja skrbita za to, da ne pozabim na svojo otroško plat, sama pa skrbim za to, da moja zasvojenost s čokolado ne popušča. Tortico sem si namreč spekla sama :) Na začetku sem še oklevala in razmišljala o sadni torti, ampak haloooo ... saj je vendar moj rojstni dan! Torta je bila torej spet čokoladna, kaj pa drugega :) No, saj so bile tudi višnje notri, se lahko tolažim, da sem tudi malo vitaminov pojedla, ha ha.


Dopoldne sem praznovala z moževo družino, na kosilo pa smo se odpeljali k mojim. Kako lep, prav poletni dan, pa še se nam obetajo :) Prav super smo se imeli. In nedeljska kosila pri mami so itak najboljša :) Takšne goveje župce ne skuha nihče drug! Otroka sta uživala v tekanju naokrog in naša triletnica zdaj komaj čaka, da dobi rolerje. Bosta z očijem lahko skupaj trenirala :) No, moja mami in oči sta poskrbela za to, da bom odšla na nakupovalni izlet samo zase, pa še z veliiiiko Lindtovo bonboniero se bom sladkala zraven. Hvala!

Proti večeru pa sem končno prišla na svoj račun in po dolgem času držala v rokah malo, majceno dišečo štručko. Joj, kako hitro pozabiš, kako majhni so dojenčki. Zala je res zala deklica :) Tako lepo polt ima, zaenkrat še brez mozoljčkov, pa crkljati se mi je pustila, pikica pridna. Tudi Niki je všeč, Aljaž pa jo je gledal s takim nežnim nasmeškom na obrazu. Gotovo bodo fajn prijatelji, ko se bodo lahko igrali skupaj.

In ja, vrnimo se k naslovu. Bi morda kavico? Kratko, dolgo, z mlekom, s smetano, brez, mogoče kapučin? No, na vse to lahko po novem pridete k meni, samo zverzirati se še moram s tole novo mašinco. Barbara in Sašo, hvala, res sta faci.

Dobrodošla Zala

Hm, tole je objava, ki bo tukaj gor dva dni, oziroma dokler prejemnici ne prideta domov iz porodnišnice. Potem jo bom morala vsaj delno skriti, da ne pokvarim presenečenja.

Barbara, ena od mojih najljubših prijateljic, je na materinski dan postala mamica. Komaj čakam, da ju z malo Zalo vidim :)

***************************
UPDATE

No, včeraj sem malo princesko že videla in je prav lepa novorojenčica. Ker sta bili z mamico pridni, se danes že odpravljata domov, zato sem morala skriti tekst in slikice darilca. Kaj pa vem, kdaj bo Barbaro firbec prignal na internet ;) Še komentarje moram nekako pošlihtat :)

****************************

UPDATE 2

Paketek je dostavljen, zato vračam prvotni tekst skupaj s komentarji :)

Za darilo sem že zdavnaj vedela, da bo kvačkano. Saj ne, da se s kvačkanjem ful ukvarjam, do sedaj sem naredila le dve odejici za moja škratka, sedaj pa sem naredila še eno. Ima pa vsaka od teh treh svoj vzorček :) Ker ima Barbara zelo rada zelene odtenke, odločitev o barvi volne ni bila težka, pa še voziček je v teh barvah. Zraven sem dodala še dve rožici 'ala Lili' po želji jih bo lahko odstranila, ker ne mara načičkanih stvari - ma meni sta ful všeč ;)
Druga zadevica je voščilnica. Vedela sem, da naj ne bi bila roza, ampak da bo pa tako modra ratala, si pa nisem mislila. No, zdaj je, kar je. Saj modro ni samo za fantke, ane? Odtisek je Bojamojin, pobarvan malo mešano - z akvarelnimi barvicami in gel pisali. Nebo je pobarvano s perl vodenkami, dodane so z zlato blazinico odtisnjene zvezdice. hm, še podstavek za kozarce, dva trakca, 'moja' pentljica in nekaj razcepk. Pa še napis z imenom, da ne bo kdo res mislil, da je za fantka :)


Dodajam pa še slikici odejic za Niko in Aljaža. No obe sta bili narejeni za prvorojenko, ampak uporabljata ju pa oba.

4 komentarji:

Sonja pravi ...

Čudovita dekica je, verjamem, da bo prejemnici všeč.

Petek, 27 marec 2009 8:53

Urška pravi ...

wow prav tale tazadnja mi je najljubša - krasno!

Petek, 27 marec 2009 9:49

Tiara pravi ...

Odejica je krasna. No, pravzaprav so vse tri noro lepe.

Petek, 27 marec 2009 15:27

Maja pravi ...

Rožici prav lepo poživita, nič ni načičkano. Pomoje ju bo prejemnica gotovo obdržala.

Sobota, 28 marec 2009 9:03