Kulinarične cvetke

Minilo je obdobje norenja, pričakovanja, pretiravanja, blišča in napetosti. Prišel je čas lenarjenja. Res sem si privoščila dneve v pižami. Brez slabe vesti, da nekaj je pa potrebno narediti. 

Opss, še nekaj moram narediti. 

Mojim bralcem želim v novem letu 

S R E Č N O !

Pri meni deli srečo viola pikapolonica!

----------------------------

Med ostalim  sem se med prazniki malo več ukvarjala s kulinaričnim kotičkom. Predvsem s tem kako iz "preprostih" jedi narediti nekaj posebnega. Če se potrudiš nastane:

dietna torta:

pod marjeticami (iz jajca) se skriva francoska solata:

polenta:

letos sem nabavila ogromno kakijev:

Saj ni res! Pa je!

Dekleta hvala vam za vse lepa voščila, ki ste mi jih v teh dneh poslale. Je lepo vedet, da imaš virtualne prijatelje, ki presegajo virtualnost. 

Ob vsakem praznovanju se spodobi, da je prisotna tudi torta. Mal me je zvilo, ko sem si ogledala cenike tovrstnih dobrot in se odločila, da jaz to znam sama. Seveda je bilo nekaj noči preživetih s stricem googlom. Iskala sem nekaj preprostega, enostavnega za naredit, ker nimam prav dosti prakse z okraševanjem tort. Prečekirala sem nekaj forumov, predelala dolge debate kako se obnaša maslo, pa kako deluje čokolada, kje se nabavi ticina masa in končno se podala na delo. 
Nastale sta dve torte, na katere sem bila prav ponosna, kljub številnim napakam. Za prvo sem naredila mašno, s katero sva se nekaj dni kregale. Ticino maso sem pobarvala v viola barvo in oblikovala v mašno. Podložila s papirnato brisačo, da ob sušenju ohrani obliko. Po par dnevih se je masa posušila in sem odstranila papirnato podlogo. In pustila mašno pri oknu. Ker pa masa takoj povleče vlago, sem najdla naslednji dan en kupček sesedene mase. In  je bilo potrebno  vajo ponovit. 

Je že res tako, 

da vaja dela mojstra, 

če mojster dela vajo... 

...in napake. 

Že ko sem imela malo več ticine mase sem se preizkusila v izdelovanju rožic. In za prvič si omislila mačehe. Končni izdelek mi je bil všeč in je končal na drugi torti. 
Ampak kaj napisat sam sebi na torto? 
No, napis SAJ NI RES! PA JE! je vsaj marsikoga nasmejal. 
Pa še istega  sem izkoristila za obe torti.

In končno je prvega dela praznovanja konec. Če bi drugi del do novega leta prespala, ne bi imela nič proti. 
Saj duša hoče, le telesu se ne da več!

Kakiji, ki ostajajo

in jih nikoli ne oberejo. Enostavno ne vejo kaj bi z njimi. Pojejo dva ali tri in ostalo počasi umira na drevesu. In takih dreves je na obali ogromno. Nekaj jih pa vseeno konča na moji sušilnici. Je pa en kup dela: olupi, očisti razreži in par dni obračaj na peči, da se ne preveč osmodi. In potem dobiš od dveh velikih kišt eno malo večjo pest posušenih krhljev. Je pa doooobrooo.

Čudeži na vrtu

Moj vrtiček se počasi prepušča zimskemu počivanju. Najde se pa še vedno čisto poletni utrinek, ki preseneti v tem letnem času.

Najboljši paradižnik mi je ta. Rumene majhne hruškice. In zakaj ne bi naredila iz njih tudi šalše.

Tukaj je postopek:


Pa še nekaj cvetličnih zgodb.

Da se v zrelih letih ne zgubiš!

...je misel napisana v čestitki priloženi GPS-u, ki ga je mama dala očetu za rojstni dan.
Jaz sem pa spet stala pred praznim papirjem in razmišljala, kaj za vraga napopat na prvo stran čestitke in kako zavit darilo za moškega???? Pa mi pade ideja grem v škatlo z zemljevidi in potegnem ven enega reklamnega in je blo darilo zavito. GPS in zemljevid - kaj češ boljše. Zdaj pa še čestitka? Kaj bi blo v stilu?. Pregledam štempilke in najdem ta pravo. Lastovice se vedno vračajo domov - to bo to.

Torta pa je na hitro narejena s ticino maso za končno dekoracijo. Mi je všeč - kalupi so zakon!

(se vidi, da je na hitro, so pod zadnjo plastjo ostali hribi in doline)

Kaj ponujajo soline

Nedelja je minila v prijetnem pohajanju po solinah in okolici in to s posebnim namenom - ugotovit kaj ponujajo užitnega soline in obala.
Glavno besedo je imel Dario Corteze, udeleženci pa smo bli kot koze - vse smo požvečili. Za malico smo guštirali take rastlinice.
Zanimiv ukus ima osočnik, prvič sem poskusla cvet divjega luka in ker mi sveža čebula ni všeč je to tako milo nadomestilo. Na žalost mojih domačih se bo kdaj najdlo na kakem krožniku.

Za gledat je fantastičen, za jest pa tudi ni slab - cvet kapre - ampak puste jih na miru, ker jih je malo.
Užiten osočnik, precej slana rastlina zanimiva za poskusit. Samo pozor - soline so zaščiteno območje in se ne sme trgat rožic.

Še en lepo preživet dan v spoznavanju novega v prijetni družbi.