Še ena pobarvanka

Otočanka Riba-ribica okreva po kapi. In ker dobrih želja in lepih misli ni nikoli dovolj, je na otočku stekla akcija zbiranja lepih misli za čimhitrejše in uspešno okrevanje, ki sem se ji z največjim veseljem pridružila.

Riba-ribica, želim ti, da se čimhitreje spet srečamo v naši oazi, na otoku zakladov!

Kartončka ne bom kazala v celoti, vsekakor pa se ne bom odpovedala objavi pobarvanke na njem. Je namreč prva, ki je delno (kolikor sem pač imela barv) pobarvana z DistressInk blazinicami... In ja, nujno rabim še kakšno barvo... Čudno, a ne?

No, tam, kjer mi je barv zmanjkalo, so svoje naredile akvarelne svinčnik barvice. Zlate dodatke je pričaralo zlato gel pisalo, krilca pa imajo malenkosten dodatek bisernatega laka za nohte - niso premazana v celoti, le zgornji deli so malenkost poudarjeni.

Ozadje NI pobarvano - odtis je v celoti izrezan (se vidi pri srčku, ki visi z zapestnice) in položen na en prav poseben papir...

Naj bo pravo!

V poplavi vseh želja za zdravje, srečo, uspeh in vse ostalo, se kar samo od sebe poraja vprašanje - kaj pa, če si tega vendarle ne želim? Kaj, če sem zdrav/a in si zato ne želim zdravja? Kaj, če sem materialno na konju in si ne želim denarja?

Hja, redki so taki, a vseeno...

Konec koncev perfektno zdravje ni pomagalo tistim na Titaniku niti tistim v Challengerju...

In včasih je tablica dobre čokolade vredna več kot zrak, ki ga diham...

Želim - sebi, mojim najbližjim in najdražjim, vsem prijateljem in "prijateljem", bežnim znancem, internetnim prijateljem in tudi popolnim neznancem - naj bo leto 2009 tisto pravo!