Internetna prijateljstva

V mojih blogarskih začetkih na Netlogu je (19. junij 2008) sledilo razočaranje nad nenehnim bananjem določenih oseb... Hja, nekateri imajo pač dolg jezik in to, da se zaradi tega in pa zaradi kakšne vroče debate - v besedah in v slikah - ljudi bana, me je razžalostilo...



Mojim prjatlom...

...žalostno je, da ne morem imeti več kot nekaj ur določenih oseb med prijatelji... Ne bi prav nič rekla, ko bi šlo za FF, ker pagre za inteligentne ljudi, ki znajo besede uporabljati na več načinov, mi marsikaj enostavno ne gre v glavo.. Ne odhajam, a smisla ne vidim - razen v tem, da sem spet srečala nekaj prijateljev iz davnih časov... Mreža je velika, a ko se vozli razrahljajo, se začne podirati v mnogo smereh... Komu je to interes?

Seveda je sledilo mnogo pojasnjevanj, kaj tovrstna prijateljstva sploh so, maaa marsikdo tudi tega ni razumel - sledilo je nekaj izbrisov prijateljstva, ker pač nisem pristaš fw-jev. Njihova izguba. In potrditev mojega mišljenja. Tudi tega, da se ni vredno sekirat. Spljoh.

Moji blogarski začetki...

...segajo na... NetLog. Moja prva objava tam je bila tale:

Hehe, zdaj mi je pa prikapljalo, za kaj lahko tole reč ponucam :D. Ker res mi ni do tega, da bi dnevnik pisala sem gor... Mi ne znese... Zmeraj ni volje, dostikrat ni časa, včasih je pa lenoba enostavno premočna... Ampak eno tako kuharico pa lahko imam tukaj... Ne za vsak dan, le recepti, ki jih preizkusim in so mi všeč, mi bodo tako zmeraj na dosegu... Brez zoprnega iskanja založenih papirčkov in pozabljenih linkov... Edino... tolko se moram disciplinirat, da bom vire zraven pisala... Zdaj, ko imam vse po papirčkih in bom to prepisovala, naj mi avtorji oprostijo, prosim, ker jih ne bom navedla zraven - če se mi boste javili, bom zadevo z veseljem popravila! Zdaj pa... Grem poiskat ta prvi listek... Nekaj sladkega za začetek :).

Hihi, a koga zanima, kaj je sledilo?

Prvi koraki

Začeti zdaj ali kasneje?



Kakorkoli, vmes bodo pavze.



Ker ni vsak dan nedelja.

Ker so kak dan sive (pa še katere druge) celice na dopustu. Ali pa žgejo plavega.

Ker pridejo dnevi z migreno. In tisti z meglo. Da o nevihtnih in točnih ne bi.

Ker v kakšnem dnevu tistih 86400 sekund izpuhti neznano kam.



In ker pride dan, ko se mi ne da niti govorit, kaj šele, da bi imela kaj (pametnega) za povedat.



Ampak radovednost in lenoba sta gonilo napredka.



In s čokolado v vsaki roki ter s cvetjem v vazi se da marsikaj preživet.