Šoping

Kot pravi oči fušar se ne ustrašim druženja s Škratom in Štruco. Mala malica je seveda odhod v trgovino. Gospo v takih primerih najraje pustimo doma, da v miru spije kavo in si uredi nohte. (beri: da zlika in pomije po tleh) 
Ker pa smo vsi trije pravi mojstrovalci in ustvarjalci (blagor se naši Gospe) ter naša Štruca počasi potrebuje svoj kotiček v hiši, smo se tokrat odpravili v trgovino za prave moške, ki ima ime po planetu.
Otroka sem naložil v voziček, da je bilo vriskanja in hihitanja. In ko sta ravno pomislila, da bi začela sitnarit, sem jima naložil vtičnic, stikal in podaljškov, da sta se takoj zamotila za pet minut in nekaj sekund. Na srečo smo potrebovali tudi drobno orodje za malarijo in tako sta imela novo zaposlitev še predno ju je minil elektro material. S tako polnim vozičkom in zaposlenima otrokoma sem z veseljem sodeloval še v nagradni igri in si prislužil majico, ki sem jo v svojih mislih že imel oblečeno pri pleskanju, a  je hostesa izkoristila moje polne roke in mi podtaknila ženski model, ki je sedaj že v omari naše Gospe.
No verjetno ne rabim omenjat, da za dirkanjem po parkirišču nismo imeli pomanjkanja motivacije.
Sem odpeljal otroka še na strokovno ekskurzijo v lesni center, kjer smo si od daleč pogledali razrez lesa in naročili delovno površino za našo Gospo. Potem pa nasmejani in lačni proti domu.

Nakup, tako kot že večkrat, tudi tokrat opravljen brez mokre majice pod pazduho in zato ju tudi vedno vzamem sabo (ne glede na to, če Gospa potrebuje čas zase ;) )

Pri nas pa hiško zidamo (drugi teden)

Nov teden je naokoli in hiška raste in dobiva še lepšo podobo. Vse skupaj bi šlo hitreje, a smo v deževnem vikendu lahko le opazovali kako dobro drži streha in ugotavljali da nam manjka žleb. Tako da to dodelamo v tem tednu.
V eni izmed trgovin BauBau smo kupili tobogan, saj je bila to nekako najhitrejša in najlažja rešitev. Je pa take modre barve in drsi kot strela, tako da ga sam pri sebi imenujem modri dirkač. Da ima pa odlične drsne lastnosti lahko potrdi Škrat, ki je prvi preizkusil novo pridobitev. Rezultat je bil polet na travo tam okoli metra :) In, ker gre osel samo enkrat na led oziroma tobogan imamo sedaj rahle težave... A bomo rešili...Z leti ;)
Druga pomembnejša pridobitev je plezalna stena. Oprimke je daroval stric Luka, ker so za njega itak preveliki in jih ne uporablja. Škrat pa že navdušeno trenira.
Tretja in verjetno najpomembnejša pridobitev so stopnice oziroma lestev, ki so nama z dedkom povzročile nekaj sivih las ter dobro popoldne in pol dela. So pa tako fletne, da je vse poplačano.
Imamo tudi gugalnico, ki pa je neka plastik fantastik roba kar bo potrebno v tem tednu spremenit.
Čaka nas tudi končanje in polnjenje peskovnika.
Seveda bo vse skupaj potrebno še malo obiti in dodelati, da bo hiška res taka kot se šika. In če nam bo vreme naklonjeno, morda že začnemo s slikopleskarskimi deli. Držite pesti za produktiven teden...

Pri nas pa hiško zidamo (prvi teden)

Fanta počasi (beri hitro) rasteta in se razvijata. Ker pa kot oče seveda razumem njune potrebe po gibanju, sem se odločil, da jima postavim igralno hiško. Tako, majhno, ki pa bo imela vse kar imajo velike. Se pravi: peskovnik, tobogan, plezalno steno, gugalnico in razgledno ploščad. No tako hiško bom postavil sem se odločil.......... lani spomladi......Ups.... Kaj hočemo, dobre ideje morajo zoreti in načrti potrebujejo dobro (dolgo) možgansko obdelavo.
No in je Gospa prekinila to zorenje in obdelovanje v glavi. Seveda na nežen način kot samo ona zna;) Pa smo pljunili v roke in pričeli z delom. Brez načrta kakopak, saj zanj ni bilo časa. Konec koncev kdo ga pa potrebuje, če je pa vse že eno leto v glavi.

Prva rovokopača sva bila seveda midva s Škratom. Štruca in Gospa pa sta bila šefa strežbe in kakopak nadzorna ;)

Za vlivanje temeljev sva se obrnila na betonarno pri Deditu, ker za vse je pa brez veze da sva sama pri polni hiši ljudi.
Naj ob tej priliki omenim, da gre pri naši gradnji za projekt treh, ali bolje rečeno štirih generacij. Če bi se tega domislil prej, bi sedaj že črpal EU sredstva a kaj hočemo, če bi bil vedež ne bi bil revež. Torej štiri generacije. Naj opišem situacijo: predstavnica najstarejše generacije se z vsemi štirimi bori za vsak kos zemlje na katerem bi lahko rasle rože kajti vse ostalo je nepotrebna navlaka. A nam je uspelo in kos zemljišča smo dobili.
Predstavnik malo mlajše a še vedno starejše generacije ;) je Dedi, ki poseduje velike količine orodja in materiala. Torej je pri gradnji takorekoč nepogrešljiv. Pa priznam, ima tudi nekaj tehničnega znanja, ki pri takem projektu pride prav ;)
Predstavniki ostalih dveh generacij pa smo mi štirje, ki smo naročniki, projektanti, nabavni, delavci, natakarji, kuharji, plačniki.... Vse... Ni da ni.

No, da se vrnem k temeljem. Dve samokolnici (koroli) cementa vsa sobota, pa so bili nosilci na svojem mestu.

Med tednom nam je šla gradnja počasi saj so nam služba in ostale obveznosti pobrale preveč energije predvsem pa časa, da bi kaj konkretnega premaknili. Tako smo stavili vse na to soboto.
Pa smo: žagali, brusili, postavljali, zabijali, vijačili, (šraufali), merili, preklinjali, pekli, pili... Kaj naj rečem delali vse in preživeli en lep družinski dan ob delu in pikniku. Kar pa je najpomembnejše, hiška je pod streho.
Detajlov in fines je še ogromno, tako da hitro spat, ker teden bo še gradbeno obarvan.

P.S. Več fotografij sledi, ko bo hiška končana.

Snežaka

Iz čiste provokacije do zimskih počitnic s spomladanskim vremenom.

(V naših krajih se menda odvijajo zimske počitnice, kar pa jaz, ki delam s predšolskimi otroki ne občutim)

 Potrebujemo:
-"škatlo od jajc"
-belo barvo
-čopič
-gumbe
-lepilo
-palčko za ražnjič
-žebljiček 
-jajček v katerem je igrača pri kinder jajčku

Malo iznajdljivosti, barvanja in lepljenja pa imamo prikupna snežaka.

Piši briši

Rad omenim, da zima ni moj priljubljeni letni čas.

Letos pri nas na srečo (še) ni bilo veliko kidanja, imamo pa zato veliko več pihanja. Takega iz nosu. 

Iz svoje dopoldanske dejavnosti vem, da otroci pač "radi" zbolijo. Njihov imunski sistem še ni tako razvit, zato padejo pod težo virusov preden lahko rečeš keks.
No in pri nas doma se to vleče že od decembra, zato sva pri zadnji vročini in bruhanju z Gospo sklenila, da je dovolj domačega samozdravljenja in sem peljal Škrata k zdravniku.

Razlog da sem ga peljal jaz seveda ni to, da polno čakalnico mam spravim v ljubosumje do moje Gospe in tudi ne zato, da bom imel novo prigodo, ki jo bom lahko delil z vami.
Ampak enostavo sta se Gospa in Štruca skrivala doma pred vsem, kar te lahko doleti v čakalnici na otroškem oddelku. Čeprav roko na srce, tudi že onadva sta rahlo nagnita.
Aja pa še en velik razlog je. Naš Škrat se boji zdravnikov. Ma kaj zdravnikov, že ko vidi parkirišče in stavbo zdravstvenega doma, vključi dretje. No in ker sem jaz menda iz svoje dopoldanske dejavnosti teh zvokov že malce vajen, (to je velika in debela laž ter zmota) se lažji spopadam z njim.

Pa sva šla. Prvi val dretja mi je uspelo prekiniti z nakladanjem o lužah, ki jih je na parkirišču v okolici našega zdravstvenega doma toliko, da sploh ne znam preštet. Tako da ob tej priložnosti hvala vsem vzdrževalcem, ki ste mi tako pomagali.

Drugi val, ki se je začel v čakalnici, ob pogledu na prvo modro obleko, sem pa uspešno prekinil z Piši briši tablo. Ker sem sam še začetnik v pametnih telefonih in zaslonih na dotik, sem se tako znašel na star način in si doma dobro pripravil nahrbtnik. Sva s škratom risala in brisala ter se pogovarjala, pa vam povem, da bi se tudi smejala, če ne bi imel revež vročine. Seveda so mame s tablicami v rokah, ki so naju na začetku zaničljivo postrani gledale, kmalu samo še zavistno zrle proti nama.

Tako da očetje/fotri/ateti naslednjič v žep Piši briši tablo. Je veliko učinkovitejša kot pametni telefoni in tablice.

Vsa naslednja valovanja dretja sva rešila z veliko potrpljenja. Tudi tistega mojega, ko sem izvedel, da mi ne pripada bolniška.... In tistega, ko sem izvedel, da če želim zdrave otroke naj prekinem z dopoldansko dejavnostjo.... No pa saj bo menda kmalu pomlad in s tem adijo prehlad.

Polži

Opažam, da sva midva s Škratom živalska :) Ko ustvarjava, ustvariva živali.

Tokrat sva praznim polžjim hišicam, ki sva jih našla med potepanjem, izdelala lastnike.

Oj smrečica

December se izteka, jaz pa si še nisem vzel časa, da bi se pohvalil z našo letošnjo božično novoletno dekoracijo.

Smrečica, je še vedno tista izpred treh let. Pa kaj!? Še vedno je tako prelepa, da jo bomo verjetno skozi leta samo dopolnjevali in posodabljali pa bo.
Okraski tudi niso novi, ampak so pa vsi, ki so se nabrali skozi leta.
Jaslice tudi  niso nove, ker so bile tako drage, da bodo mogle služiti vsaj do moje upokojitve.

O ja, smo pa letos dodali nekaj novega. Lučke. In to take, najbol pisane. Tiste, ki so jih moji starši že zdavnaj zavrgli, ker niso več v modi, ker niso stilsko enobarvne, ker nič ne utripajo in seveda, ker je nekaj žarnic že odslužilo svojo kitajsko življensko dobo. No mi smo jih podedovali, ker jih je Škrat izbral med vsemi kompleti, ki sva jih imela na ogled.

Torej, s Škratom sva pljunila v roke in postavila našo smrečico in jaslice, Štruci in Gospe pa sva prepustila nakupe in polnjenje hladilnika.

Končni rezultat je odličen. Praznični večeri, ki so pa že itak fajn, so tako še lepši.

__________________________________________če potegnem črto.

Vsak od nas nekaj doda in so veseli prazniki doma.

četrtek 7

Tudi mačke ne gredo vedno v uho, zagotovo pa se ujamejo z otroškim jokom in ropotanjem žage.
December gre naprej in mi z njim.

Četrtek 6

Hiiiiiiiiiiiitro mine čas od četrtka do četrtka ob hiiiiiiiiiitri muziki, ki ne gre vedno v uho, zagotovo pa se ujame z otroškim jokom in ropotanjem žage.

 

Četrtek 5

December je tu in kaj naj rečem... Vem, da bo spet veliko jelenčkov z rdečimi nosovi; belih snežink; božičkov; malih bobnarjev; belih omel; svetih noči; samotebesiželimzabožič in na koncu ni vrag da ne pade tudi kakšen silvesterski poljub ;)

Ja, ta mesec bo imel kar premalo četrtkov, da bi se lahko naužili vseh teh dobrih skladb, ki ne gredo vedno v uho, zagotovo pa se ujamejo z otroškim jokom in ropotanjem žage.

Naj se VESELI DECEMBER začne.

Vrtavke

Škrat je nekoč v kinder jajcu dobil neke mini-res-mini vrtavke. In, ker so resnično tako mini-res-mini jih on s svojimi velikimi prsti težko zavrti... Tako za ta sofisticiran posel najame mene. Seveda nekaj časa že vztrajam, ampak vrtenje dveh mini-res-mini vrtavk pri mojih letih ni več nek hud žur.

mini-res-mini vrtavka

In tako je bilo edino logično, da s Škratom narediva vrtavko prilagojeno njegovi fini motoriki.

Prazen CD (v nadaljevanju zgoščenka), činka (v nadaljevanju frnikula), plastičen pokrovček, alkoholni flomastri ter pištola za vroče lepljenje je vse kar sva potrebovala. No pa dobrih 15 minut časa :)

Z alkoholnimi flomastri sva na zgoščenko narisala vzorce. Naj tukaj dodam, da je najboljši vzorec spirala, kar sva ugotovila pri kasnejših testiranjih. Vse ostalo barvanje in lepljenje nalepk je lari fari :)

Iz spodnje strani (nedekorirane) sem na zgoščenko s pištolo prilepil frnikulo. Iz zgornje pa plastični pokrovček. Malo stisnil med prsti in počakal da se lepilo ohladi. Ena, dve, tri, naj se VRTIIII.

S svojima vrtavkama sva navdušila tudi Gospo, tako, da si je tudi ona izdelala svojo. Seveda z najino pomočjo.

_____________________________________če potegnem črto.

Igrača s katero so se igrali menda že 3500 let pred našim štetjem še vedno izvabi nasmehe tako starih kot mladih. (kljub novejšim materialom)

P.S. Če bo še kakšen oči/ati/fotr s svojim naslednjikom ali naslednjico doma izdelal tako vrtavko, lahko priredimo tekmovanje ali pa samo druženje ob pivu.

Biba leze

Ker je vsake luštne stvari kmalu konec, se je tudi moj očetovski dopust PREhitro iztekel.
No in v skromnih uricah doma s Škratom, Štruco in Gospo poizkušam biti aktiven kolikor mi telo še dopušča.

In tako sva danes s Škratom ustvarjala iz prazne škatle od jajc...

uvod

jedro

zaključek

Uspeli sta nama dve prav fletni bibi, ki se sedaj bohotita na rožicah.

________________________________________če potegnem črto.

Likovna dejavnost, ki z nekaj osnovnega materiala poskrbi za dekoracijo rož vaše gospe.
Le katera bi se branila takih lovilcev prahu, ki jih ustvari njen najljubši par malih in velikih rok?

P.S.
Če kakšen oči/ata/fotr potrebuje dodatna navodila, pa naj se mi javi in mu z veseljem pomagam in napišem celoten delovni proces ;)

Projekt torta

Naša Gospa je v soboto praznovala rojstni dan in s Škratom sva splanirala da bova spekla torto. To je sicer lažje reči kot storiti, saj imava slaščičarsko znanje oba na nuli.
Ampak OK, vse se da če se hoče, zato sva se sistematično lotila najinega projekta.
Najprej sva za vodjo določila mojo malenkost :) Ampak to iz čisto parih praktičnih razlogov: ker znam brati, ker imam vozniško dovoljenje in dostop do avta, ker se pred menoj odprejo vrata na senzor v trgovini in ker imam BA kartico :)
Škrat pa je bil določen za vodjo dekoracije.

Po preštudirani kulinarika.net in zapiskih naše Gospe sva se zapodila v trgovino po sestavine. Tukaj je šlo brez težav.
Doma pa hitro v kuhinjo in AKCIJA. Sva tehtala, stresala, vlivala, miksala, pa še mal tehtala in hokus pokus pričarala biskvit. Po pravici povedano sva imela kar veliko srečo pri pripravi, ker je bil tudi sneg iz beljakov tekoč...hmmmmm, ampak ja, biskvit je uspel.

Sledil je pomemben del in sicer dekoracija. Vodja je prevzel niti v svoje roke in predstavil nove modne smernice slaščičarstva. Več je, boljše je. In sva krasila dokler bonboni niso pošli :)

Pošla pa je tudi torta!
Gospa jo je navdušena pohvalila, tako da projekt je uspel.

Midva mojstra slaščičarja pa sva si nabrala nekaj novih izkušenj in veselja, tako da zagotovo spečeva še kakšno.

_____________________________________________če potegnem črto.

Od vseh iskric v očeh in nasmehov na obrazu je še meni cuker narastu.

U izi podstavki za kozarce

Vsaka krama je lahko še uporabna, samo dobra ideja in uspešna predstavitev hišnemu svetu je potrebna ;)

No in tako sem jaz pred zagotovo smrtjo, na zbirno reciklažnem centru, "rešil" nekaj računalniških disket. Brez dela, predelave, in olepšave  so začele služiti drugemu namenu - kot podstavki za kozarce, pločevinke, steklenice.

Retro dodatek, ki prihrani mizi kakšno packo več.

Ježžžka

Ježek teka, teka naravnost v pečico ;)

Naša Gospa se je lotila peke kruha, zato sva se s Škratom veliko smukala po kuhinji in si tako  "prislužila" vsak svojo kepico že shajanega testa.

In sva gnetla, valjala, svaljkala, mokala, premetavala, tapkala,... Uglavnem počela sva vse, kar se spodobi da se s testom počne ali pa tudi ne.

Za dvig intersa sva dodala še nekaj zobotrebcev ter celih poprov in voilà nastala sta fletna ježka.

Pečica na 200 je novima domačima ljubljencema očitno dobro dela,saj sta dobila okrogla lička in lepo nežno rjavo barvo. Sem samo še narezal malo "suhega sadja" saj veste, tako za dekoracijo in že sta odšla novim dogodivščinam naproti. ;)

 _____________________________________če potegnem črto.

Otroški prsti uživajo ob gnetenju testa samo ponuditi jim ga je potrebno. Pa na čistočo rok ne pozabite ;)

Dobronamerni nasvet:
Ne odlašajte predolgo ampak seznanite otroke z lepljivim testom dovolj zgodaj, kajti starejši kot so bolj je verjetno da bo njihova reakcija do nove snovi odklonilna.

Kolažžžžž

Kako se (odraslemu) človeku hitro obrne 20 mesecev... Več obrazov timskega dela naju s Škratom v tem obdobju.